Opirajoč se na izvedeniško mnenje izvedenca medicinske stroke, iz katerega izhaja, da zlom mečnice, kot ga je utrpel oškodovanec, (zdrobljenost v segmentu dolžine 5 cm, vidna sled udarnine s premerom 2 cm na goleni), kaže poškodbo tipično za direkten udarec, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je oškodovančeva poškodba nastala zaradi obtoženčeve brce v oškodovančevo nogo.
napotitev na pravdo - dokazovanje - skupno premoženje zakoncev
Ker za med trajanjem zakonske zveze pridobljeno premoženje velja domneva, da je skupno premoženje obeh zakoncev po enakih deležih, mora drugačen pravni režim za posamezno stvar dokazati tisti od njiju, ki ga zatrjuje. Šteje se, da je manj verjetna pravica tistega udeleženca v postopku za delitev skupnega premoženja, ki izpodbija domnevo, da je določena stvar, pridobljena med trajanjem zakonske zveze, njegovo posebno premoženje, pa tega ni izkazal za verjetno. Zato je on tisti, ki ga je v primeru spora potrebno napotiti na pravdo.
ZZZDR člen 79, 79. ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8.
preživnina - prispevki - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
V postopku za določitev višine preživnine je potrebno upoštevati vse prispevke, ki jih je zavezanec že plača, če se nanašajo na stroške, ki se sicer pokrivajo s preživnino. Tem stroškom v izvršilnem postopku namreč ni mogoče več ugovarjati, saj so nastali pred nastankom izvršilnega naslova.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožeča stranka je predlagala dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo in na njihovi podlagi presodilo, da je terjatev utemeljena, kar je tudi obrazložilo. Medtem za svoje navedbe tožena stranka ni predložila nobenih dokazov ne v postopku pred sodiščem prve stopnje ne v pritožbi.
Ker so v trditveni podlagi izostale navedbe in dokazi o nedopustnem ravnanju tožeče stranke in o vzročni zvezi med ravnanjem in škodo, ni bilo mogoče ugotoviti odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Bistveno poslabšanje razmer razlaščenca mora biti v vzročni zvezi z razlastitvijo dela njegovih nepremičnin. V konkretnem primeru pa takšno poslabšanje ni nastopilo zaradi odvzema lastninske pravice, ampak je posledica subjektivne okoliščine na strani razlaščenca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev, s katerimi bi utemeljeval neobstoj terjatve, ki je predmet tega postopka, prav tako niso navedena dejstva in predloženi dokazi v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve.
ZOR člen 141, 141/1, 141/2, 141/3, 557, 557/1, 562, 562/1, 141, 141/1, 141/2, 141/3, 557, 557/1, 562, 562/1.
posojilna pogodba - obveznost posojilojemalca - oderuška pogodba - delna ničnost pogodbe - zamudne obresti za obveznost v tuji valuti
Za ugotovitev, da je pogodba oderuška, je potrebno ugotoviti tako objektivni kot subjektivni element. Prvi je obstoj očitnega nesorazmerja med pogodbeno izgovorjeno koristjo za pogodbenika in njegovo obveznostjo do sopogodbenika. Subjektivni element pa je, ko pogodbenik izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega za pridobitev koristi, torej zlorabi neugodni položaj druge stranke.
Ker je tožena stranka dokazala neverodostojnost zapisa v posojilni pogodbi in dejanski prejem posojila v znesku 14.000 DEM, mora v skladu z določbami 1. odst. 557. čl. ZOR in 1. odst. 562. čl. ZOR vrniti enak znesek denarja.
ZOR člen 262, 266, 488, 488/2, 262, 266, 488, 488/2.
odškodnina za škodo zaradi nepravilne izpolnitve pogodbe
Kupec je upravičen od prodajalca, ki mu je izročil stanovanje z zamudo in z napako, ki onemogoča njegovo uporabo, zahtevati odškodnino za škodo, ki mu je nastala z najemom drugega stanovanja.
ZOR člen 200, 200/1, 200/2, 203, 200, 200/1, 200/2, 203.
negmotna škoda - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - skaženost - odmera odškodnine - individualizacija odškodnine
Pri določitvi odškodnine za navedene oblike škode, so bile upoštevane vse specifične značilnosti tožnikovega primera. Pritožnikovi pritožbeni razlogi za zvišanje odškodnine za posamezne oblike škode ob pravilni uporabi materialnega prava (200. člen in 203 člen ZOR) niso utemeljeni. Odmerjena odškodnina je razvrščena v okvirje, ki jih začrtujejo razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje.
Pravilno je sodišče prve stopnje pritožbo obsojenke zoper sodbo sodišča druge stopnje zavrglo kot nedovoljeno, saj ne gre za primer iz 1. odst. 398. čl. ZKP.