Sodišče ima pravico, ki je obenem tudi njegova dolžnost, da oceni pravilnost izvedenčevega mnenja, ne more pa izvedencu zapovedovati, na kakšen način naj opravi svoje delo, saj v takem primeru posega v pravila njegove stroke, s tem pa izvedenčevemu mnenju jemlje njegov smisel in pomen.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Odločitev o višini povečane preživninske obveznosti toženca do mladoletnih tožnikov kaže, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno izhajalo iz povečanih mesečnih potreb dveh mladoletnih tožnikov glede na potrebe ob prvi v toženčevo breme določeni preživnini z razvezno sodbo, da pa je prvostopno sodišče pri razdelitvi bremen za ugotovljene povečane potrebe nepravilno ocenilo toženčeve zmožnosti za plačevanje preživnine za mladoletnega tožnika v višini, določeni v izpodbijani sodbi. Prvo sodišče je glede na toženčev poklic ter dejstvo, da ima tudi sam delavnico pravilno zaključilo, da ima možnost dodatnega dela, le da ni ocenilo, koliko je toženčev dejanski zaslužek zaradi dopolnilnega dela višji od uradno prikazanega oz.
registriranega. Iz obrazložitve prvostopne sodbe očitno izhaja stališče sodišča, da predstavljajo dnevnice in kilometrina, preko katerih dobi toženec izplačano razliko plače, prikrit dohodek (in ne materialne stroške), iz razlogov sodbe pa njihova višina ni razvidna.
Pri naštevanju posebnih toženčevih izdatkov za zavarovanje pa ni razvidna njihova kontinuiranost oz. ali gre mesečne ali letne izdatke, niti ni ugotovljena narava tega zavarovanja (obvezno ali prostovoljno). V kolikor gre za toženčevo prostovoljno in dodatno zdravstveno zavarovanje, le-to prav gotovo ne more imeti prednosti pred preživninsko obveznostjo.
Najemnino, ki jo je prejšnji stanodajalec neupravičeno pobral od stanovalcev v času od vložitve zahteve za denacionalizacijo do vrnitve stavbe v posest in upravljanje upravičencem, mora upravičencem vrniti z zamudnimi obrestmi, ki se do vložitve tožbe priznajo po obrestni meri kot za vpogledne hranilne vloge v kraju izpolnitve, ne pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Če pritožnik navede, da je sodišče upoštevalo le tiste izpovedbe prič, ki so zanj obremenilne, tiste, ki so mu v prid pa ne ter da so si izjave prič nasprotujoče, pri tem pa teh trditev v ničemer ne konkretizira, so taka izvajanja v tolikšni meri posplošena, da jih ni mogoče preizkusiti.
Tožeča stranka tudi ni trdila, da je zaradi kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke razdrla leasing pogodbo. Zaradi tega ni upravičena terjati odškodnino v višini vrednosti vozila na dan njegovega odvzema, kot negativni pogodbeni interes, istočasno pa uveljavljati tudi pozitivni pogodbeni interes z uveljavljanjem škode zaradi neplačila leasing obrokov na podlagi veljavne leasing pogodbe. Prvostopno sodišče je zato utemeljeno zaključilo, da bi bila tožeča stranka v primeru uspeha v pravdi z obema zahtevkoma neupravičeno obogatena.
razveza zakonske zveze - preživnina - višina prispevka - mladoletni otrok - potrebe otroka
Pravna podlaga za odmero preživnine je v čl. 79 ZZZDR. Pri odmeri višine preživnine pa mora sodišče skladno z določilom čl. 129 ZZZDR upoštevati tako potrebe otroka, kot možnost zavezanca.
Plačevanje preživnine je zakonita dolžnost očeta in se zato ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da brezplačno dela na kmetiji svojega očeta oziroma nima lastnih dohodkov.
udeležba na glavni obravnavi - obravnava - zaslišanje strank
Če pravilno povabljeni toženec ne pride na glavno obravnavo in izostanka ne opraviči, ne more sodišču prve stopnje očitati bistvene kršitve določb postopka, ker je kot stranko zaslišalo le tožnico.
ureditev razmerij med solastniki - dovolitev nujne poti
Položitev plinskih cevi v solastno zemljišče pomeni poseg v lastninsko pravico na tujem zemljišču, zato tako dejanje ni predmet postopka za ureditev razmerij med solastniki, pač pa postopka za dovolitev nujne poti.
Toženec je vozil preblizu desnega roba vozišča ter pod močnim vplivom alkohola (2,7 promil), zaradi česar je bila njegova vožnja skrajno nezanesljiva (med vožnjo je vijugal "cik-cak" po vozišču). To njegovo ravnanje je zato mogoče oceniti kot izjemno neodgovorno oz. kot zelo hudo malomarnost. In ko ga primerjamo s tožničinim ravnanjem - hojo po desnem robu cestišča namesto po levem, se pokaže, da je njen prispevek k škodnemu dogodku ne le minimalen (kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), marveč zanemarljivo majhen. Vožnja s kar 2,71 promil alkohola v krvi in to cik-cak po cestišču, se ne more primerjati s hojo po desnem (namesto levem) robu cestišča. Toženčeva krivda je torej tolikšna, da v celoti absorbira tožničino.
Dolžnik, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnil z napako in je pri tem ravnal z običajno malomarnostjo, mora povrniti upniku le tisto škodo, ki bi jo dolžnik moral pričakovati ob sklenitvi pogodbe kot možno posledico kršitve pogodbe, glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.
ZPP člen 3, 3/3, 354, 354/2-5, 3, 3/3, 354, 354/2-5.
sodba na podlagi pripoznave - nedopustno razpolaganje strank z zahtevki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče s sodbo na podlagi pripoznave da sodno varstvo zahtevku za plačilo zamudnih obresti po višji obrestni meri od dovoljene s prisilnim predpisom, zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 5. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s tretjim odstavkom 3. člena istega zakona.
pisna izdelava in vročitev sodbe - sklep o popravi
Sodišče je s tem, da je izdalo sklep o popravku izvirnika sodbe, v katerem je navedlo, da je oškodovancu dolžan plačati le en obtoženec in ne trije, kot izhaja iz razglašene sodbe, prekoračilo pristojnosti iz 1. odst. 365. člena ZKP, saj ne gre za odpravo očitne pisne pomote, na kar se je v utemeljitev svoje odločitve sklicevalo prvostopno sodišče.
Ko sodišče prve stopnje ugotovi v skladu z določbo čl. 132/5 ZZZDR, spremenjene razmere, mora ob uporabi 79. čl. ZZZDR ugotoviti primerno višino prispevka za preživljanje otrok. Ko ugotavlja dejansko stanje, mora ugotoviti: - otrokove potrebe - premoženjske in pridobitne razmere matere, iz katerih mora zaključiti, koliko zmore prispevati k preživljanju otroka - premoženjske in pridobitne razmere očeta, iz katerih mora zaključiti, koliko lahko prispeva k preživljanju.
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca. Le pavšalno zatrjevanje v pritožbi, da je ocenjena vrednost prenizka, brez konkretnih pripomb na cenitev, ki jo je pritožnik že pred izdajo sklepa prejel, ne omogoča zaključka o tem, da bi bilo treba cenitev preveriti po novem cenilcu, zlasti če to v pritožbi ni predlagano.
Ugovora poravnave po izvršljivem notarskem zapisu ni mogoče več uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova - sodba zaradi izostanka, ki je bila izdana v času že po sklenitvi poravnave. Dolžnik bi bil lahko uspešen le, če bi bila sodba zaradi izostanka razveljavljena.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20905
KZ člen 61, 61/1, 61/2, 61, 61/1, 61/2. ZKP člen 372, 372-5, 372, 372-5.
sodni opomin - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Prav ima pomočnica državne tožilke v pritožbi, da za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po čl. 325/I KZ ni mogoče izreči sodnega opomina, saj niso izpolnjeni pogoji iz čl. 61 KZ. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolženki za navedeno kaznivo dejanje izreklo pogojno obsodbo ter ji v njej določilo kazen treh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.