Višina denarne odškodnine za negmotno škodo, ki jo je tožniku povzročil stroj, ko mu je stisnil desnico, zaradi česar je tožnik izgubil prstanec in zadnji členek mezinca.
ZOR člen 27, 27/2, 99, 99/2, 27, 27/2, 99, 99/2. SZ člen 117.
obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe
Ko gre za obvezno sklenitev in obvezno vsebino pogodbe po zakonu (117. člen SZ), pri presoji vsebine pogodbe ni mogoče izhajati iz skupnega namena pogodbenih strank (99. člen ZOR).
ZOR člen 141, 141/1, 141/2, 141/3, 557, 557/1, 562, 562/1, 141, 141/1, 141/2, 141/3, 557, 557/1, 562, 562/1.
posojilna pogodba - obveznost posojilojemalca - oderuška pogodba - delna ničnost pogodbe - zamudne obresti za obveznost v tuji valuti
Za ugotovitev, da je pogodba oderuška, je potrebno ugotoviti tako objektivni kot subjektivni element. Prvi je obstoj očitnega nesorazmerja med pogodbeno izgovorjeno koristjo za pogodbenika in njegovo obveznostjo do sopogodbenika. Subjektivni element pa je, ko pogodbenik izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega za pridobitev koristi, torej zlorabi neugodni položaj druge stranke.
Ker je tožena stranka dokazala neverodostojnost zapisa v posojilni pogodbi in dejanski prejem posojila v znesku 14.000 DEM, mora v skladu z določbami 1. odst. 557. čl. ZOR in 1. odst. 562. čl. ZOR vrniti enak znesek denarja.
pritožbeni razlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če sklep nima razlogov o nekaterih odločilnih dejstvih, predstavlja to absolutno bistveno kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP.
Ko se sklicuje na nova dejstva, mora pritožnik navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Ko predlaga nove dokaze, pa mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Pritožnik je ravnal v skladu z navedenim.
Višina prispevka za preživljanje otrok se določi v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami (79. čl. ZZZDR). Navedeno materialnopravno določilo terja od sodišča, da celovito ugotovi in oceni na eni strani potrebe mladoletnega otroka kot preživninskega upravičenca in na drugi strani zmožnosti njegovih staršev kot preživninskih zavezancev.
Obdolženec je kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe storil z direktnim naklepom, saj je nepričakovano skočil proti oškodovancu in ga z glavo (čelom) udaril v predel obraza in mu povzročil odlom krone prvega zgornjega sekalca.
Upnik mora poleg verjetno izkazane terjatve hkrati izkazati nevarnost, da dolžnik svoje premoženje odtujuje, skriva ali z njim kako drugače razpolaga na način, da bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ni dopustno izdati sodbe zaradi izostanka, če je dolžnik postavil zoper drugega toženca v tožbi, ki jo je drugi toženec prejel, tožbeni zahtevek podrejeno, potem pa je na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerega sicer pravilno povabljeni drugi toženec ni prišel, spremenil tožbo tako, da je tudi zoper drugega toženca postavil tožbeni zahtevek prirejeno, drugi toženec pa o tej spremembi ni bil obveščen.
ureditev razmerij med solastniki - dovolitev nujne poti
Položitev plinskih cevi v solastno zemljišče pomeni poseg v lastninsko pravico na tujem zemljišču, zato tako dejanje ni predmet postopka za ureditev razmerij med solastniki, pač pa postopka za dovolitev nujne poti.
Ko sodišče prve stopnje ugotovi v skladu z določbo čl. 132/5 ZZZDR, spremenjene razmere, mora ob uporabi 79. čl. ZZZDR ugotoviti primerno višino prispevka za preživljanje otrok. Ko ugotavlja dejansko stanje, mora ugotoviti: - otrokove potrebe - premoženjske in pridobitne razmere matere, iz katerih mora zaključiti, koliko zmore prispevati k preživljanju otroka - premoženjske in pridobitne razmere očeta, iz katerih mora zaključiti, koliko lahko prispeva k preživljanju.
Ni mogoče šteti, da pomeni prodaja na dražbi v izvršilnem postopku dejanje oškodovanja dolžnika, čeprav je dosežena nižja cena od ocenjene vrednosti prodanih stvari, razen če gre za prodajo v nasprotju z določbami 94. čl. ZIZ. Zato neugodne posledice prodaje po ceni, nižji od ocenjene vrednosti, niso relevantne za odlog izvršbe.
priporni razlog - begosumnost - pripor - podaljšanje pripora
Obtoženec, ki je obtožen enega izmed najtežjih kaznivih dejanj, je po storjenem kaznivem dejanju pobegnil ter bil izsleden šele na podlagi razpisane tiralice dva meseca po dogodku. Obtoženec je državljan ZRJ in na območju Republike Slovenije tudi nima prijavljenega bivališča, niti nima zaposlitve. Pravilno je sodišče prve stopnje navedene okoliščine ocenilo kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec, v kolikor bi bil izpuščen, pobegnil in se na ta način poskusil izogniti temu kazenskemu postopku ter je zato pripor neogibno potreben zaradi nemotenega teka tega kazenskega postopka ter ga z milejšim ukrepom ni mogoče nadomestiti.