Obvestilo, ki ga je upnik prejel dan pred narokom t.j. 30.08.1999 ne more šteti kot pravočasno obvestilo o rubežu, ki naj bi ga sodišče opravilo dne 31.08.1999.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20908
KZ člen 292, 292. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
preprečitev vrnitve na delo - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Ker je po izvedenem dokaznem postopku sodišče prve stopnje lahko zanesljivo ugotovilo, da se razmere v podjetju, katerega direktor je bil obdolženec, niso spremenile v tolikšni meri, da bi onemogočale izvršitev pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v ..., s katero je bilo naloženo obdolženčevemu podjetju, da sprejme nazaj na delo oškodovanca, so v ravnanju obdolženca podani vsi zakoniti znaki kaznivega dejanja po členu 292 KZ, ker kljub zahtevi oškodovanca ni takoj poskrbel za njegovo vrnitev na delo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.
stanovanje - spor med strankama - tržna cena - izračun
Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili, da je tožena dolžna plačati tožnici uporabnino za solastno hišo, je sodišče pravilno prisodilo uporabnino po trži ceni, kot jo je izračunal izvedenec.
ZPP člen 380, 380/2, 380, 380/2. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 15, 38, 38/5.
izvršilni stroški
Dolžnica mora povrniti upnici stroške, ki so bili potrebni za izvršbo in so odmerjeni v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Odvetniško tarifo. Kot stroški postopka zapadejo v izterjavo brez predhodnega upničinega opomina dolžnici.
Na podlagi določbe 273. člena ZIZ sme sodišče izdati za zavarovanje nedenarne terjatve tudi odredbo, s katero prepove dolžniku odtujitev in obremenitev nepremičnine, na katero meri terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik sporno nepremičnino že odsvojil, česar upnik v pritožbi ne izpodbija. Zato zoper dolžnika predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20537
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je na podlagi izpovedb oškodovanca in priče, podprtih s potrdilom pošte o oddani pošiljki in ugotovitvijo, da je bila pošiljka naslovljena na pravi obdolženčev naslov, zmotno zaključilo, da ni dovolj dokazov, da je bil obdolženec tisti, ki je po telefonu izrekel grožnje na račun oškodovanca, pa čeprav je priča potrdila, da se je pri tem skliceval na vsebino le en dan pred inkriminiranim dogodkom poslanega dopisa. Ker se ob povedanem sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem oškodovančeve ogroženosti, je bilo potrebno ugoditi pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ter izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21631
KZ člen 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1. ZKP člen 372, 372-4, 394, 394/1, 372, 372-4, 394, 394/1.
kršitev kazenskega zakona - izrek enotne kazni obsojencu
Podana je kršitev kazenskega zakona po 4. točki 372. člena ZKP, če sodišče sodi obsojencu zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi, pa ne izreče za vsa kazniva dejanja enotne kazni.
Dolžnik v pritožbi zoper sklep o utesnitvi izvršbe, katerega je sodišče izdalo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne more veljavno zatrjevati, da je dolg poravnal že pred vložitvijo izvršilnega predloga.
Podana je bistvena kršitev določb postopka, če sodišče šteje tožbo in predlog za začasno odredbo za umaknjena, čeprav je sodna taksa, za katero je obveznost plačila nastala po uveljavitvi novega ZPP, bila plačana že pred izdajo sklepa.
Dolžnik delne ustavitve izvršilnega postopka dejansko ni izpodbijal, sklep o ustavitvi pa tudi ni obremenjen s kakršno napako, na katero se pazi po uradni dolžnosti, zato se pritožba dolžnika kot neutemeljena zavrne.
Za obstoj odškodninske odgovornosti tožencev ne zadošča trditev tožnikov, da sta hišo zaradi vpisane hipoteke prodala za nižjo ceno kot sta jo pred 3 leti kupila.Dokazati morata, da je nižja cena (njuna škoda) posledica nedopustnega ravnanja tožencev v čigar korist je bila hipoteka ustanovljena.
Predmet delitve v nepravdnem postopku ne morejo biti nepremičnine, ki so že razdeljene s poravnavo. Gre lahko le za izvršitev poravnave v izvršilnem postopku.
Ni mogoč zaključek glede povzročitve škode v silobranu, dokler dejanski stan škodnega dogodka ni popolno in pravilno ugotovljen, ker s tem tudi niso ugotovljeni predpisani elementi tega pravnega instituta.