Obnovitven postopek teče skozi tri faze. V prvi fazi ali predhodnem postopku sodišče obravnava pravočasnost in abstraktno dopustnost predloga, v drugi fazi ali razveljavitvenem postopku obravnava konkretno utemeljenost predloga, v tretji fazi ali nadomestitvenem postopku pa izda novo sodbo, ki nadomesti prejšnjo, razveljavljeno v drugi fazi obnovitvenega postopka. Druga in tretja faza se lahko združita v skupno obravnavanje zlasti tedaj, ko je evidentno, da je predlog za obnovo postopka utemeljen. V tem primeru se sklep o dovolitvi obnove postopka in uveljavitvi prejšnje sodbe sprejme v novo odločbo o glavni stvari.
ZKP člen 92, 96, 96/3, 422, 422/3. ZIZ člen 54, 54/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-4, 58, 58/1.
izvršba po uradni dolžnosti - izterjava stroškov kazenskega postopka
V obravnavanem primeru gre za izvršilni postopek, ki se izvaja po uradni dolžnosti in je kot tak enostranski. Dolžnik v ugovoru ni navedel razloga, ki bi preprečeval izvršbo, zato je ugovor neutemeljen.
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Preklic pooblastila velja le za naprej. Vročitev pisanja pooblaščencu namesto stranki osebno zato ne predstavlja nezakonitega postopanja, zaradi katerega naj ne bi bila dana stranki možnost obravnavanja pred sodiščem.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja sami terjatvi sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, o sami terjatvi pa se odloča v pravdnem postopku. O obstoju terjatve na podlagi verodostojne listine se torej ne odloča v izvršilnem postopku v okviru reševanja ugovora.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je nepopolno vlogo zavrglo, saj je vlagatelj kljub dvakratnemu opozorilu sodišča, kaj mora vloga vsebovati, da se bo štela kot subsidiarni obtožni predlog in kaj bo storilo, če takšni zahtevi ne bo zadostil, ni dopolnil.
Ob ugotovitvi, da ima stranka prenizko odškodnino, glede višine (zaradi nizkega zneska) ne predlaga izvedenca ustrezne stroke, se lahko stranka sklicuje na dokaz z zaslišanjem priče in tožeče stranke ter na odločitev sodišča po prostem preudarku.
Odločitev o preklicu naroka je stvar sodišča. ZPP sodišču ne nalaga preklica naroka, čeprav je tožeča stranka umaknila tožbo. Če se je tožena stranka naroka udeležila in so ji s tem nastali stroški gre za potrebne stroške, ki jih mora nasprotna stranka povrniti.
Višina denarne odškodnine za negmotno škodo, ki jo je tožniku povzročil stroj, ko mu je stisnil desnico, zaradi česar je tožnik izgubil prstanec in zadnji členek mezinca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor kot pritožba
Ugovor dolžnika je obrazložen, saj vsebuje navedbe o dejstvih, s katerimi utemeljuje, da terjatev nima podlage, ter v dokaz predlaga, da ga sodišče zasliši. Zato je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, ter odločilo, da se postopek o zahtevku in stroških nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog po pravdnih pravilih v skladu z določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ.
Tožena stranka v pritožbi proti sklepu o dopolnitvi izdane začasne odredbe s sredstvom izvršbe ne more uspešno uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, če je dolg o začasni odredbi postal pravnomočen.
vodstvo postopka - sklep procesnega vodstva - ukrep za popravo vloge - nedovoljena pritožba
Sklep o ukrepih za popravo oz. dopolnitev vloge je sklep, ki ga izda sodnik med pripravami na glavno obravnavo oz. narok v nepravdnem postopku in se tiče vodstva postopka. Zoper takšen sklep ni pritožbe.
Obdolženec je kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe storil z direktnim naklepom, saj je nepričakovano skočil proti oškodovancu in ga z glavo (čelom) udaril v predel obraza in mu povzročil odlom krone prvega zgornjega sekalca.
odpoved dediščini - vsebina odpovedi - izjava o odstopu svojega dednega deleža v korist določenega dediča
Dedič, ki je v zapuščinskem postopku podal izjavo, da svoj dedni delež odstopa določenemu dediču, te izjave ne more preklicati. Lahko pa zahteva razveljavitev, če je dal izjavo zaradi sile, grožnje, zvijače ali če je bila dana v zmoti.
Jedro ugovorov tožene stranke je bilo v tem, da sta pravdni stranki vedno poslovali po načelu menjave blago za blago, torej po načelih menjalne pogodbe, pri čemer naj bi bilo le od tožeče stranke odvisno, kdaj bo prišla po blago v skladišče tožene stranke. Če bi se te trditve tožene stranke izkazale za resnične, najbrž ne bi bilo mogoče šteti, da je bila v zamudi pri izpolnitvi (menjalne) pogodbe. Če pa ni zamude, tudi ni obveznosti plačila (vtoževanih) zamudnih obresti.