Za katero zemljišče gre v naravi, med strankami ni sporno. Za odločitev o zahtevku (na ugotovitev in prepoved nadaljnjih motenj) pa ni pomembno, na kateri parcelni številki je prišlo do motilnega dejanja in v čigavi lasti je sporno zemljišče.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/2, 154, 154/1, 178, 178/2.
odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - obojestranska krivda - krivdna odgovornost - dokazno breme - dokazovanje - dokaz z izvedencem - plačilo predujma
Če sta za nesrečo kriva oba udeležena voznika motornih vozil se njuna medsebojna odgovornost presoja po pravilih o krivdni odgovornosti.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena bi se toženec v celoti ali delno razbremenil obveznosti plačila odškodnine, če bi dokazal, da je soudeleženi voznik (zavarovanec tožeče stranke) v celoti odgovoren za nesrečo ali v večjem deležu kot ga tožeča stranka priznava.
Osebe, ki je bila navzoča pri zbiranju obvestil po členu 148 ZKP, se ne sme zasliševati o vsebini izjave privilegirane priče, saj se tem na nedovoljen način obidejo določbe ZKP (člen 237), zato je bilo zaslišanje policista o vsebini izjave te priče, ki v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni zaslišana, dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza. To pa je kršitev 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ima za posledico razveljavitev sodbe.
Vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, na katerem obstaja potencialna možnost izdaje sodbe zaradi izostanka, mora biti tožencu vročeno v skladu s 142. čl. ZPP.
Zoper sklep izvenobravnavnega senata, s katerim je ob nestrinjanju preiskovalne sodnice le-tej naložilo, da preiskavo dopolni z opravo še določenih procesnih opravil, pritožba ni dovoljena. Le-ta je namreč glede na določbo II. odst. 399. čl. ZKP mogoča le v primerih, ki so v zakonu izrecno navedeni.
sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Splošne družbene razmere so splošno znano dejstvo, ki skupaj z drugimi dokazi lahko utemeljuje, da je bil pravni posel sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače predstavnika oblasti.
Kljub več verižnim krivicam lahko upravičenec za denacionalizacijo zahteva neposredno vzpostavitev stanja, kakršno je bilo, preden so bile te krivice storjene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL42060
URS člen 15, 15/3, 33, 15, 15/3, 33. ZIZ člen 57, 58, 58/1, 268, 268/1, 57, 58, 58/1, 268, 268/1. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
motenje posesti - začasna odredba - prekinitev dobave vode - odgovor na ugovor zoper začasno odredbo - bistvena kršitev določb postopka
Ugovor zoper sklep o začasni odredbi je dvostransko pravno sredstvo (57. čl. ZIZ v zvezi s 1. odst. 268. čl. ZIZ), opustitev odgovora nanj pa ima za upnika (tožečo stranko) hude posledice, saj se tedaj šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične (1. odst. 58. čl. ZIZ). Ker je bila tako z opustitvijo vročitve ugovora zoper začasno odredbo tožeči stranki odvzeta možnost obravanavanja pred sodiščem (vložitve odgovora na ugovor), je podana bistvena kršitev določb postopka (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Pretehtati bo treba, ali je prekinitev dobave vode kot ukrep, s katerim je varovana izterjava računa tožene stranke za dobavljeno, a ne plačano vodo (27. čl. in 8. tč. 1. odst. 28. čl. Odloka o oskrbi z vodo), sorazmerna s težo posega v pravico tožeče stranke do zasebne lastnine - takšna omejitev se mora izkazati za potrebno in nujno za dosego zasledovanega ustavno legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja (3. odst. 15. čl. Ustave RS, odločba Ustavnega sodišča RS, objavljena v Ur. listu RS št. 17/99).
Ker toženec ne zatrjuje nobenega pravnega naslova za izvrševanje svoje posesti zemljišča, ki je v lasti tožnika, je slednji upravičen do varstva svoje lastninske pravice po določbah 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je navedel t.i. negativno dejstvo, s katerim je svoj ugovor utemeljil, saj po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene dolžnik ne more dokazati.
pristop k izvršbi - prodaja idealnega deleža nepremičnine na javni dražbi
Idealni delež nepremičnine je v pravnem prometu, zato je lahko predmet prodaje na javni dražbi. Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Ni dopustno izdati sodbe zaradi izostanka, če je dolžnik postavil zoper drugega toženca v tožbi, ki jo je drugi toženec prejel, tožbeni zahtevek podrejeno, potem pa je na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerega sicer pravilno povabljeni drugi toženec ni prišel, spremenil tožbo tako, da je tudi zoper drugega toženca postavil tožbeni zahtevek prirejeno, drugi toženec pa o tej spremembi ni bil obveščen.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona
Podana je kršitev kazenskega zakona po 2. točki 1. odst. 383. člena v zvezi s 4. točko 372. člena ZKP, če sodišče takrat, ko so za to izpolnjeni stalni kriteriji in vsaj eden od spremenljivih, ne uporabi konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj je sodišče tako v škodo obdolženca uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo.
Če sodišče pri kaznivem dejanju neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. ali 2. odst. 196. člena KZ mamil, za katere je z gotovostjo ugotovilo, da so bila predmet kaznivega dejanja, v skladu s 4. odst. 196. člena KZ ne odvzame, je s tem zagrešilo kršitev kazenskega postopka iz 5. točke 372. člena ZKP, saj je s tem z odločbo o varnostnem ukrepu prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
To kršitev je mogoče zagrešiti tudi takrat, kadar sodišče ne uporabi kakšne določbe Kazenskega zakonika, ki bi jo moralo, ali pa takrat, kadar takšno določbo uporabi napačno.
Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, stranka lahko umakne že vloženo pritožbo, zato je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožena stranka pritožbo umaknila.