KZ člen 51, 51/3, 145, 145/1, 51, 51/3, 145, 145/1.
ogrožanje varnosti - pogojna obsodba
Glede na naravo grožnje, ki jo je izrekel obdolženec (ko je delavki sodišča grozil, da bo vse pobil), okoliščine, v katerih jih je izrekel, kot so razvidne že iz opisa kaznivega dejanja, in osebnost obdolženca, saj je bil po storitvi tega kaznivega dejanja že dvakrat pravnomočno obsojen (v letu 1998 zaradi kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja po čl. 152/I KZ, v letu 1999 pa zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/I KZ in nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 265/I KZ, je tudi sodišče druge stopnje ocenilo, da pri obdolžencu ne gre za enkraten spodrsljaj in tako ni podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala izrek pogojne obsodbe.
Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da dejstev, navedenih v pritožbi, brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca glavne obravnave, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.
pooblastilno razmerje - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe
Obenem z ugovorom je bilo sodišču posredovano tudi pooblastilo, iz katerega jasno in nedvomno izhaja, da je dne 24.10.1995 (istega dne je pooblaščenec tudi sestavil ugovor) dolžnik za zastopanje v postopku izvršbe pod opr. št., kar vse je navedeno na pooblastilu, pooblastil odvetnika S. B. iz Z. Za odlog izvršbe dolžnik ni izkazal vseh kumulativno določenih pogojev, ki jih je ZIP določal v 53. členu.
kaznivo dejanje velike tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje povsem nekritično verjelo obema policistoma, da ju je obtoženec sam povabil v svoj bivalni prostor in jima izročil obremenilen dokaz ter s tem nepopolno, če ne zmotno ugotovilo dejansko stanje glede dovoljenosti uporabe tako pridobljenega dokaza, v drugem primeru pa sodbo oprlo na izpoved policista o tem, kaj mu je povedal osumljenec ob prijetju, je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter bistveno kršilo določbo kazenskega postopka, zaradi česar je pritožbeno sodišče ugodilo obtoženčevi pritožbi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
Na podlagi podatkov, ki se najverjetneje nanašajo na drugo osebo, ne na dolžnika, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo zaradi smrti dolžnika.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 243, 243/2, 243, 243/2, 243, 243/2.
zdravstveno zavarovanje
Čeprav izvedenec v sodnem postopku potrdi mnenje ZK II. stopnje, ki se ni strinjala z odločitvijo ZK I. stopnje o priznanju bolniškega staleža za polni delovni čas, ampak je zavarovancu priznala bolniški stalež le za 4 ure dnevno, je zavarovanec upravičen do bolniškega staleža za polni delovni čas do prejema mnenja ZK II. stopnje. Po določbi 2. odst. 243. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur.l. RS, št. 3/98 - prečiščeno besedilo) velja mnenje ZK II. stopnje za naprej, če drugače kot ZK I. st. ugotovi, da niso podani razlogi za zavarovančevo zadržanost z dela. V takem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti z dela.
razlogi za ugovor - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Izpisek iz knjigovodske evidence upravnika o poravnanih obveznostih dolžnika za stanovanjsko enoto, ki ga je priložil ugovoru, ne more imeti nikakršnega vpliva na veljavnost izvršilnega naslova, po katerem je dolžan izprazniti in izročiti stanovanje upniku (ugovorni razlog iz 4. tč. prvega odstavka 55. člena ZIZ), prav tako pa ne pomeni dejstva, ki bi imelo za posledico prenehanje upnikove terjatve za izpraznitev in izročitev stanovanja (8. tč. prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Zgolj dejstvo, da je obtoženec, ki je tudi sam zasvojen s heroinom, imel pri sebi 2,41 grama dan preje kupljenega mamila te vrste, razdeljenega in zapakiranega v 7 zavojčkov približno enake teže, ne zadošča za ugotovitev, da je obtožencu dokazano, da je mamilo hranil zaradi prodaje.
Ker sme po 65. členu ZZZDR vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če le-ta zanj postane iz kateregakoli vzroka nevzdržna, ni mogoče upoštevati emocionalne navezanosti drugega zakonca kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na utemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP (1977) člen 431, 481, 431, 481. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik za navajana dejstva ne more predložiti dokazov. Ker pa z njimi potrjuje vsebino zapisa na verodostojni listini zaradi katerega je uveljavljanje terjatve vprašljivo, ugovora ni mogoče obravnavati kot neobrazloženega oz. neutemeljenega.
Sodišče prve stopnje je zoper drugega toženca T.U. zavrglo, ker tožeča stranka sodišču ni sporočila pravilnega naslova drugotožene stranke. Ker je sodišče prve stopnje imelo zahtevani podatek (preden je pozvalo tožečo stranko, naj sporoči prav ta podatek) in tega v uvodu izpodbijanega sklepa tudi povzelo, ni bil potreben poziv tožeči stranki, naj tožbo popravi.
Upravnik ni aktivno legitimiran, da toži najemnika namesto lastnika stanovanja. Stranka je lahko le, če je zalagal sredstva za lastnika in nato toži obogatitveno.
ZIP člen 14, 32. ZIZ člen 15, 43. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 381.
ustavitev izvršilnega postopka - pravni interes za pritožbo - umik predloga za izvršbo
Upnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, če je po izdaji takega sklepa in po vloženi pritožbi umaknil izvršilni predlog. Tako pritožbo se zato zavrže.
V skladu z 2. odst. 500. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 348. člena ZPP se smejo stranke v gospodarskih sporih pritožiti zoper sodbo v roku 8 dni od vročitve sodbe. Glede na to, da je bila sodba vročena tožeči stranki dne 3.5.1999 (ponedeljek), je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe dne 11.5.1999 (torek), medtem ko je tožena stranka poslala pritožbo po pošti z navadno pošiljko v sredo 12.5.1999 (1. odst. 113. člena ZPP) in ne priporočeno, kot trdi tožena stranka sama. Torej je bila pritožba vložena pravočasno.
Situacije, v katerih lahko izvršilno sodišče v fazi opravljanja javne dražbe ustavi izvršbo, so določene v 95. členu ZIZ. Obsegajo bodisi primere upnikove neaktivnosti bodisi nemožnosti oprave dražbe.
Ker je izvršilni postopek s trenutkom, ko je po opravi izvršilnih dejanj upnikova terjatev poplačana, izčrpan, to pomeni, da je s tem končan. Posebnega sklepa o končanju izvršilnega postopka ni potrebno izdati, saj ZIZ v svojih določbah takega sklepa ne predvideva.
ZOR člen 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219. Zden člen 72, 72/2, 72, 72/2.
odškodnina za neuporabo denacionalizacijskega premoženja
Pravna podlaga tožničinega zahtevka je v določbi 2. odstavka 72. člena ZDen, tam omenjena odškodnina pa ni odškodnina v smislu ZOR (154. do 209., 269. člen), ampak nadomestilo za korist, ki bi jo denacionalizacijski upravičenec dosegel, če bi z denacionalizacijskim premoženjem sam gospodaril. To premoženje v konkretnem primeru, po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje, predstavljajo trije poslovni prostori, ki so se za ta namen tudi uporabljali. Zato je sodišče pravilno ravnalo, ko je za izhodišče ugotavljanja izgubljene koristi izhajalo iz najemnine, zmanjšane za stroške in javne dajatve, obračunane po cenah na dan sojenja.
Pravilno je sodišče prve stopnje izhajalo iz tržne najemnine, le-ta pa že sama po sebi upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na njeno višino (kraj, lokacijo, ponudbo in povpraševanje, ipd.).