povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - bodoča škoda
Višina odškodnine za negmotno škodo, katero je tožnik utrpel v posledici prometne nesreče, iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja, prestanega strahu, skaženosti ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti (200. in 203. člen ZOR). Diagnoza: travmatska amputacija leve spodnje okončine pod kolčnim sklepom, hemoragični šok po izgubi večje količine krvi, dvojni zlom leve sedne kosti, serijski zlom IV. in VI. rebra levostransko z vdorom zraka v plevralno votlino, zdrobitveni zlom leve podlahti v delu zapestja z izpahom levega zapestja, zlom čolničaste kosti na levem zapestju, zlom IV. in V. dlančnice leve roke ter rana z ratrgano razcefranimi robovi na hrbtišču leve roke.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev (to je konkretnih dogodkov in okoliščin), s katerimi bi utemeljeval svoj ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi dveh računov in obračunov obresti. Zato njegov ugovor ni bil obrazložen skladno z 2. odstavkom 53. člena ZIZ.
Skladno z 2. odst. tarifne številke 19 ZST je stečajni upnik dolžan za prijavo terjatve plačati takso v višini 5 % tolarske vrednosti od vsote prijavljenih terjatev, vendar največ do vrednosti 2000 točk.
Zasebni tožilec ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je tako vlogo pooblaščenca zasebnega tožilca kot nedovoljeno zavrglo. V določbi 1. odst. 421. člena ZKP, kjer so upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti taksativno navedeni, zasebnega tožilca ni najti. Zasebni tožilec pa se vselej lahko pojavi kot pobudnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri pristojnem državnem tožilcu.
Glede na načelo denarnega nominalizma tožeča stranka ni upravičena do revalorizacije denarne terjatve, niti skozi kapitalizacijo zakonitih zamudnih obresti, če zamuda kot predpostavka niti zatrjevana ni.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - bolezen dolžnika
V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov za zamudo potrebno dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki je predlagala vrnitev. Bolezen je opravičljiv razlog, vendar le, v kolikor je ta nenadna in nepredvidljiva.
Prodajnih pogodb, s katerima sta pridobila v last vsak polovico poslovnega prostora, toženca nista izpodbijala, zato ju pogodbi vežeta, vključno z dogovorom o plačilu kupnine (1. odst. 454 čl. ZOR). Ta dogovor pomeni, da je prodajalec upravičen kupnino terjati, kupca pa sta jo dolžna plačati. Ker je bila v konkretnem primeru dolžnost plačila kupnine razdeljena med oba toženca po zneskih in rokih plačila, kar je nesporno, vsak od njiju obveznost izpolni, če, oziroma ko plača svojo točno določeno obveznost.
Pri presoji (krivdne) odgovornosti storilca in oškodovanca je treba raziskati in upoštevati vse okoliščine posameznega primera.
Oškodovančevo ravnanje mora biti v vzročni zvezi s škodo, sodišče pa mora ugotoviti vsa dejstva, na podlagi katerih lahko oceni, ali obstoji ta element odškodninske odgovornosti na oškodovančevi strani.
Če kolektivna pogodba, ki je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ni predvidevala odškodnine za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, delavcu ta odškodnina ne pripada, saj je potrebno pri odločanju upoštevati takrat veljavno kolektivno pogodbo.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353, 353/1, 353/1-2.
kreditna pogodba
Pogodba o zavarovanju kreditov zasebnim podjetjem št. KL-OBR-2/1993 z dne 31.05.1993 (priloga A6 sodnega spisa) v 2. odst. 1. člena določa kot pogoj za zavarovanje kredita (med drugim), da kreditojemalec nima blokiranega žiro računa. Da je bil žiro račun kreditojemalca Đ. d.o.o. v času odobritve kredita blokiran, je prav tako nesporno. V I. točki soglasja št. 10/94 z dne 20.1.1994 pa je tožena stranka soglašala le s (prekoračeno) višino kredita in ne z blokiranostjo žiro računa kreditojemalca.
ZDSS člen 5, 5/1-2, 5, 5/1-2. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - pravni interes za pritožbo - stvarna pristojnost
Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, po 2. odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati. Dolžnik zato za vložitev pritožbe proti predmetnemu delu sklepa nima pravnega interesa. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Spor zaradi plačila odškodnine zaradi predčasne prekinitve pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju je socialni spor, za odločanje o katerem je pristojno socialno sodišče, in sicer Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot edino socialno sodišče v državi.
Sprememba v višini osebnih dohodkov, ki jih prejemata preživninska zavezanca, je razlog za spremembo odločbe o višini preživnine, če ima ta za posledico, da preživninsko breme med zavezanca zaradi tega ni več enakomerno porazdeljeno.
ZKP člen 277, 277/1-3, 437, 437/1, 277, 277/1-3, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - zastaranje
Potek zastaralnega roka ima za posledico zavrženje obtožnega predloga. Zastaranje se ugotavlja glede na opis kaznivega dejanja, vsebovanega v obtožnem predlogu. V obtožnem predlogu pa je oškodovanka kot tožilka navajala čas storitve kaznivega dejanja od leta 1984 do leta 1988. Zato pritožba, ki te zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da naj bi obdolženci očitano kaznivo dejanje izvrševali vse do danes in da so zato zmotni zaključki, da je kazenski pregon zastaral, ni utemeljena.
ZOR člen 313, 313. ZIP člen 37, 37. ZIZ člen 43, 43.
prenehanje obveznosti - izpolnitev - vračunavanje izpolnitve - delni umik predloga za izvršbo - vračunanje obresti in stroškov
Pravilo 312. člena ZOR se uporabi, kadar gre za vprašanje vračunavanja izpolnitve več istovrstnih glavnih obveznosti. Določba 313. člena ZOR pa se uporablja za vračunavanje izpolnitve v primeru obstoja konkurence glavnice, obresti in stroškov, torej konkurence glavne obveznosti in stranskih terjatev, za kar pa je v konkretnem primeru šlo. Vendar pa določba 313. člena ZOR ni kogentna in se posamezne delne izpolnitve lahko vračunavajo tudi po drugačnem vrstnem redu, kot ga določa zakon, če sta se stranki tako sporazumeli. Če tega sporazuma ni bilo, lahko dolžnik izjavi, kaj s posameznim plačilom izpolnjuje, vendar pa se mora upnik s tem strinjati. Tudi če dolžnik v nakazilu navede, da poračunava obresti, ima upnik pravico, da najprej poračuna stroške, zatem obresti in nato glavni dolg. Z določbo 313. člena ZOR se namreč ščitijo pravice upnika, zato dolžnik z označbo na položnici ne more omejiti upnikove pravice vračunavanja iz 313. člena.