sklep o izvršbi - ugovor - neobrazložen ugovor - omejitev in sprememba sredstev izvršbe
Dolžnik neobrazloženo ugovarja zoper sklep o izvršbi tudi, če poleg navedbe ugovornih dejstev ne predloži dokazov. Neobrazložen ugovor je šteti za neutemeljen.
Do konca izvršilnega postopka dovoli sodišče na predlog upnika nadaljevanje izvršbe z drugimi (novimi) izvršilnimi sredstvi, ki zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK0000200
KZ člen 111, 112/3. ZKP člen 371/1-11, 371/1-11.
zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Odredba sodnika za pribavo izpiska iz kazenske evidence je procesno dejanje za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja in kot tako tudi pretrga zastaranje kazenskega pregona. Nasprotja med razlogi v smislu 11. točke 1. odst. 371. člena ZKP se morajo nanašati na odločilna dejstva. V kolikor se ugotovljena nasprotja v razlogih ne nanašajo na odločilna dejstva, ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. člena ZKP.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20911
KZ člen 111, 111/1-6, 112, 112/6, 170, 170/1, 170/2, 170/3. ZKP člen 279, 437, 437/1, 279, 437, 437/1.
zastaranje kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga - vezanost na pravno presojo dejanja - obrekovanje - kvalificirana oblika
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo zasebno tožbo zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka ter se je pri tem oprlo zgolj na opis ravnanja obdolžencev v zasebni tožbi in ne na kvalificirano obliko pravne opredelitve, kakršno je navedel pooblaščenec zasebnega tožilca in ki v opisu ravnanja ni bila konkretizirana, saj sodišče ni vezano na pravno presojo dejanja, ki jo je tožilec navedel v obtožnem aktu.
Predlagateljica predlaga, da se solastninska pravica obdarjenke do 1/2 vpiše očitno pri deležu sedaj vpisanega X, pri čemer pa za ta predhodni prenos ne predloži listine, ki bi lahko bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Sklicevanje predlagateljice na zapisnik dano izjavo dedičev, podano v zapuščinskem postopku po pok. X ne zadostuje, saj takšna izjava ne izpolnjuje pogojev, kot jih za vknjižbo predvidevata 21. in 22. čl. ZZK. Ker nepremičnina po navedbah predlagateljice sploh ni bila predmet dedovanja v omenjenem zapuščinskem postopku, pa tudi ne gre za odločbo sodišča v smislu 24. čl. ZZK, na podlagi katere bi sodišče opravilo vpis po uradni dolžnosti (prim. 68. čl. ZZK).
Če je bil narok za glavno obravnavo preložen zaradi nepravočasno vložene vloge ene stranke, je ta dolžna drugi stranki na njeno zahtevo povrniti separatne stroške.
Po določilu 1. odst. 9. člena ZST zastava pravica zahtevati sodno takso v dveh letih po preteku tistega leta, v katerem je taksna obveznost nastala. Ker je takšna obveznost dolžnika nastala v letu 1996, je tako izterjava dolgovane sodne takse zastarala s potekom leta 1998.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbenega zahtevka
V primeru, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, vendar le pod pogojem, da v okviru procesnega vodstva opozori na možnost dopolnitve (spremembe) tožbe z manjkajočimi dejstvi.
Začasna odredba, kot eno od sredstev zavarovanja predpostavlja obstoj upnikove terjatve napram dolžniku, saj je njen namen prav v zavarovanju izpolnitve le-te. Z začasno odredbo je mogoče zavarovati denarno ali nedenarno terjatev, s tem da mora biti le-ta verjetno izkazana (1. odst. 270. in 1. odst. 272. člen ZIZ).
ZPP v 2. odstavku 155. člena določa, da se v primeru, če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, taki stroški odmerijo po tarifi. Ker predmetna zakonska določba torej napotuje na uporabo Odvetniške tarife, ta pa ne predpisuje obračunavanja odvetniških storitev z upoštevanjem 19 % davka na dodano vrednost, odvetnik ni upravičen do plačila svojih storitev po pravilu število točk za posamezno storitev x vrednost točke + 19 % davek na dodano vrednost.
Sprememba v višini osebnih dohodkov, ki jih prejemata preživninska zavezanca, je razlog za spremembo odločbe o višini preživnine, če ima ta za posledico, da preživninsko breme med zavezanca zaradi tega ni več enakomerno porazdeljeno.
ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 112, 112/1, 112, 112/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izpodbijanje izvensodne poravnave z ugovorom napak volje
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je bila skupno premoženje in za katero sta se stranki po razdelitvi skupnega premoženja v izvensodni poravnavi dogovorili, da bo v izključni lasti enega, je potreben zemljiškoknjižni vpis. Toženec je zato dolžan izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino. Z ugovori o neveljavnosti izvensodne poravnave ne more biti uspešen, dokler ta ni razveljavljena.
Toženka se ne more uspešno upirati tožbenemu zahtevku, češ da ji kot tretji osebi ni bilo znano (ali moglo biti znano), da je dolžnik z neodplačnim razpolaganjem škodoval upniku.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 201, 201/1-2, 201/1-3.
koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost - priporni razlog
Če je odrejen pripor zaradi bojazni, da bi obdolženca vplivala na priče - koluzijska nevarnost, ta priporni razlog odpade čim so zaslišane vse priče pa čeprav preiskava sicer še ni končana. Glede na sovražne odnose, ki trajajo med obdolžencem in oškodovančevo družino že nekaj let, večje število incidentov, ki izhajajo iz odprtih kazenskih postopkov, ter poročil policijske postaje in sodnika za prekrške, je ocena o obstoju ponovitvene nevarnosti povsem sprejemljiva.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - prehod terjatve ali obveznosti
Dolžnica v izvršilnem postopku ne more izpodbijati izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe. V sodbi je dolžnica navedena kot stranka in je na njeni podlagi dolžna plačati terjani znesek. Zmotno je stališče, da je dolžnica uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke 50. člena ZIP, da torej zatrjuje, da obveznost ni prešla nanjo.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - bodoča škoda
Višina odškodnine za negmotno škodo, katero je tožnik utrpel v posledici prometne nesreče, iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v času zdravljenja, prestanega strahu, skaženosti ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti (200. in 203. člen ZOR). Diagnoza: travmatska amputacija leve spodnje okončine pod kolčnim sklepom, hemoragični šok po izgubi večje količine krvi, dvojni zlom leve sedne kosti, serijski zlom IV. in VI. rebra levostransko z vdorom zraka v plevralno votlino, zdrobitveni zlom leve podlahti v delu zapestja z izpahom levega zapestja, zlom čolničaste kosti na levem zapestju, zlom IV. in V. dlančnice leve roke ter rana z ratrgano razcefranimi robovi na hrbtišču leve roke.
Upravnik ni aktivno legitimiran, da toži najemnika namesto lastnika stanovanja. Stranka je lahko le, če je zalagal sredstva za lastnika in nato toži obogatitveno.
ZDSS člen 5, 5/1-2, 5, 5/1-2. ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - pravni interes za pritožbo - stvarna pristojnost
Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, po 2. odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločbe sploh ne more pričakovati. Dolžnik zato za vložitev pritožbe proti predmetnemu delu sklepa nima pravnega interesa. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena, zato jo je potrebno zavreči.
Spor zaradi plačila odškodnine zaradi predčasne prekinitve pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju je socialni spor, za odločanje o katerem je pristojno socialno sodišče, in sicer Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot edino socialno sodišče v državi.