ZOR člen 313, 313. ZIP člen 37, 37. ZIZ člen 43, 43.
prenehanje obveznosti - izpolnitev - vračunavanje izpolnitve - delni umik predloga za izvršbo - vračunanje obresti in stroškov
Pravilo 312. člena ZOR se uporabi, kadar gre za vprašanje vračunavanja izpolnitve več istovrstnih glavnih obveznosti. Določba 313. člena ZOR pa se uporablja za vračunavanje izpolnitve v primeru obstoja konkurence glavnice, obresti in stroškov, torej konkurence glavne obveznosti in stranskih terjatev, za kar pa je v konkretnem primeru šlo. Vendar pa določba 313. člena ZOR ni kogentna in se posamezne delne izpolnitve lahko vračunavajo tudi po drugačnem vrstnem redu, kot ga določa zakon, če sta se stranki tako sporazumeli. Če tega sporazuma ni bilo, lahko dolžnik izjavi, kaj s posameznim plačilom izpolnjuje, vendar pa se mora upnik s tem strinjati. Tudi če dolžnik v nakazilu navede, da poračunava obresti, ima upnik pravico, da najprej poračuna stroške, zatem obresti in nato glavni dolg. Z določbo 313. člena ZOR se namreč ščitijo pravice upnika, zato dolžnik z označbo na položnici ne more omejiti upnikove pravice vračunavanja iz 313. člena.
ZPP (1977) člen 109, 109. ZIP člen 198, 198. ZIZ člen 24, 145, 24, 145.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - navedba računa - nepopolna vloga
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, saj iz razlogov, ki jih upnik v postavljenem roku ni odpravil, izvršbe ni bilo mogoče opraviti.
ZPP (1977) člen 111, 111/2, 111/3, 111, 111/2, 111/3. ZIP člen 79, 79.
brezuspešen poskus rubeža - ustavitev izvršbe
Kadar sodišče zahteva od upnika, da sporoči v danem roku naslov prebivališča dolžnika zaradi rubeža dolžnikovih premičnin in pred potekom tega roka prosi za njegovo podaljšanje, je ustavitev izvršbe, ko je upnik že sporočil novi naslov, nezakonita.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj za izdajo začasne odredbe
Zakon dopušča, da sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči na podlagi verjetnosti. Ta stopnja skladnosti predstave z dejstvi pomeni, da so razlogi za resničnost močnejši in številnejši kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. Namen začasne odredbe je predvsem zavarovanje obstoječega stanja, da se to ne bi spremenilo in da ne bi bila kasnejša izvršba onemogočena ali otežena.
dolžnost preživljanja - denarni prispevek - potrebe upravičenca - zmožnost zavezanca - verzija
Oče izven zakona rojenega otroka je dolžan plačevati za njegovo preživljanje višji prispevek v denarju kot otrokova mati, ker ima ta nižje dohodke, na njej pa je tudi vsa skrb in delo z otrokom.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoj - neznatna škoda
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, temelječi na izpovedbi samega toženca kot stranke, da nepremičnin, s katerimi mu je z začasno odredbo prepovedano razpolaganje, ne namerava prodati, bi moral toženec vsaj v pritožbi pojasniti, v čem bi (sploh) lahko bila (znatna) škoda zaradi izdane začasne odredbe.
razlogi za ugovor - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Izpisek iz knjigovodske evidence upravnika o poravnanih obveznostih dolžnika za stanovanjsko enoto, ki ga je priložil ugovoru, ne more imeti nikakršnega vpliva na veljavnost izvršilnega naslova, po katerem je dolžan izprazniti in izročiti stanovanje upniku (ugovorni razlog iz 4. tč. prvega odstavka 55. člena ZIZ), prav tako pa ne pomeni dejstva, ki bi imelo za posledico prenehanje upnikove terjatve za izpraznitev in izročitev stanovanja (8. tč. prvega odstavka 55. člena ZIZ.
ZIP člen 55, 55a, 55a/2, 55, 55a, 55a/2. ZIZ člen 53, 57, 58, 300, 53, 57, 58, 300.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - časovna veljavnost zakona o izvršilnem postopku
Ugovorni postopek je celota od izdaje sklepa o izvršbi do odločitve o dolžnikovem ugovoru, upoštevaje pravni pouk o pravici do ugovora, ki je bil dan dolžniku. Ker je dolžnik prejel sklep o izvršbi s pravnim poukom po ZIP, je potrebno utemeljenost dolžnikovega ugovor presojati po določbah ZIP, sicer bi bile kršene procesne pravice dolžnika.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor - neutemeljen ugovor
V izvršilnem postopku, v katerem sodišče pravnomočno sodbo samo še prisilno izvrši, lahko dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja le še iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
denacionalizacija - stanovanjsko pravo - lastninjenje
VSL42061
SZ člen 112, 117. ZDen člen 41, 88, 41, 88. ZLPP člen 1, 4, 11, 17, 1, 4, 11, 17.
denacionalizacija stanovanja - denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba - nedopustnost razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodaja stanovanja - ničnost
Po ZLPP pomeni lastninsko preoblikovanje podjetja spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja (1. in 17. čl. ZLPP). Nepremičnine (v konkretnem primeru stanovanja), navedene v otvoritveni bilanci (s katero se po določilu 4. čl. ZLPP le ugotovi družbeni kapital), ne postanejo last gospodarskih družb v procesu lastninskega preoblikovanja. Z začasnimi odredbami po ZLPP (II. poglavje) se varujejo zahtevki denacionalizacijskih upravičencev za vračanje premoženja v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij do teh podjetij, ki se preoblikujejo po ZLPP, ne pa tudi druge pravice upravičencev do vrnitve premoženja (9. čl. ZLPP). Tudi 41. čl. ZDen se nanaša na vračanje podjetij in kapitala, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožnik namreč zahteva vrnitev dveh stanovanj. Za vračanje takega premoženja pa določila ZLPP ne pridejo v poštev in torej tudi ne določila o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Lastninjenje stanovanj ureja SZ. Pravne osebe (podjetja ne glede na to, kdaj so se lastninsko preoblikovala) so po določilu 112. čl. SZ pridobile lastninsko pravico na stanovanjih z dnem uveljavitve SZ. SZ pa nadalje ureja tudi privatizacijo stanovanj, saj so pravne osebe, ki so z uveljavitvijo SZ postale lastnice družbenih stanovanj, ta dolžna prodati dotedanjim imetnikom stanovanjske pravice. Vendar pa to pravilo ne velja brez izjeme - v 117. čl. splošno predpisano obveznost namreč omejuje že sam SZ (125. čl. SZ), poleg tega pa tudi ZDen (88. čl.) in nekateri drugi zakoni (kot npr. Zakon o zadrugah). 88. čl. ZDen v razmerju do 117. čl. SZ določa nedopustnost predmeta prodaje. Vložena zahteva za denacionalizacijo spornih stanovanj in še nedokončan postopek pred upravnim organom sta torej ovira za prodajo stanovanja, za kršitev katere zakon predvideva ničnostno sankcijo.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato zanj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Zasebni tožilec ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je tako vlogo pooblaščenca zasebnega tožilca kot nedovoljeno zavrglo. V določbi 1. odst. 421. člena ZKP, kjer so upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti taksativno navedeni, zasebnega tožilca ni najti. Zasebni tožilec pa se vselej lahko pojavi kot pobudnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri pristojnem državnem tožilcu.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353, 353/1, 353/1-2.
kreditna pogodba
Pogodba o zavarovanju kreditov zasebnim podjetjem št. KL-OBR-2/1993 z dne 31.05.1993 (priloga A6 sodnega spisa) v 2. odst. 1. člena določa kot pogoj za zavarovanje kredita (med drugim), da kreditojemalec nima blokiranega žiro računa. Da je bil žiro račun kreditojemalca Đ. d.o.o. v času odobritve kredita blokiran, je prav tako nesporno. V I. točki soglasja št. 10/94 z dne 20.1.1994 pa je tožena stranka soglašala le s (prekoračeno) višino kredita in ne z blokiranostjo žiro računa kreditojemalca.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - bolezen dolžnika
V postopku za vrnitev v prejšnje stanje je opravičenost razlogov za zamudo potrebno dokazati, dokazno breme za to pa leži na stranki, ki je predlagala vrnitev. Bolezen je opravičljiv razlog, vendar le, v kolikor je ta nenadna in nepredvidljiva.
Neprepričljiva in nelogična dokazna ocena prvostopnega sodišča o udeležbi toženca v prometni nezgodi je razlog za razveljavitev sodbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
Občina (ki je kasneje lastninsko pravico prenesla na toženko) je postala lastnica vseh prostorov, ki so se uporabljali za stanovanja, na podlagi določbe 111. čl. SZ.