začasna nezmožnost za opravljanje dela - mnenje osebnega zdravnika - mnenje zdravniške komisije
Mnenje ZK I, tudi če je v nasprotju z mnenjem osebnega zdravnika, velja samo za naprej; zavarovanec, ki ni navzoč na seji zdravniške komisije, pa se je dolžan ravnati v skladu z mnenjem zdravniške komisije od dneva prejema mnenja dalje. Četudi je osebna zdravnica menila, da je zavarovanka začasno nesposobna za opravljanje svojega dela, ZK pa se s tem ni strinjala, je navedeno lahko v skladu z 246. čl. Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja veljalo za naprej, do prejema mnenja ZK pa je zavarovanka bila nezmožna za delo, ne glede na mnenje ZK, ki se ni strinjala z odločitvijo osebne zdravnice, ker bolniškega staleža za nazaj ni mogoče "odvzeti".
Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in neugodnosti, strah, duševne bolečine zaradi skaženosti in zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnika, ki je pri delu z nevarnim strojem izgubil vršiček levega kazalca.
Če zakoniti zastopnik ne opredeli določno višine otrokovih potreb, le-te sodišče ugotavlja na podlagi drugih izvedenih dokazov. Zahtevek matere za povrnitev izdatkov, ki jih je imela s preživljanjem otroka, ker otrokov oče svoje obveznosti preživljanja ni izvrševal, predstavlja verzijski zahtevek v smislu 133. čl. ZZZDR in ne uveljavljanje preživnine za nazaj. Zahtevek za povrnitev dela stroškov poroda, nosečnosti in opreme za novorojenčka pa ima podlago v isti meterialnopravni ureditvi.
Sodišče lahko uporabi procesno sankcijo iz 4. odstavka 109. člena ZPP le v primeru, če stranko predhodno jasno in nedvoumno opozori, v čem je njena vloga formalno pomanjkljiva.
ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2, 2/1, 2/3. ZIZ člen 21, 21/1, 41, 21, 21/1, 41.
izvršba - predlog za izvršbo - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Če je v verodostojni listini kot upnik naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, potem RS ni aktivno legitimirana za vložitev predloga za izvršbo na podlagi te listine.
ZPP (1977) člen 109, 109. ZIP člen 198, 198. ZIZ člen 24, 145, 24, 145.
ustavitev izvršbe - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - navedba računa - nepopolna vloga
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je izvršbo ustavilo, saj iz razlogov, ki jih upnik v postavljenem roku ni odpravil, izvršbe ni bilo mogoče opraviti.
Če je bil narok za glavno obravnavo preložen zaradi nepravočasno vložene vloge ene stranke, je ta dolžna drugi stranki na njeno zahtevo povrniti separatne stroške.
Zapustnika, ki je dedoval materino premoženje, ki ga je pridobila z denacionalizacijo, ni mogoče obravnavati kot upravičenca v smislu 1. odst. 67. člena ZDEN.
denacionalizacija - stanovanjsko pravo - lastninjenje
VSL42061
SZ člen 112, 117. ZDen člen 41, 88, 41, 88. ZLPP člen 1, 4, 11, 17, 1, 4, 11, 17.
denacionalizacija stanovanja - denacionalizacija podjetij in kapitala - začasna odredba - nedopustnost razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodaja stanovanja - ničnost
Po ZLPP pomeni lastninsko preoblikovanje podjetja spremembo podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi lastniki na celotnem trajnem kapitalu preoblikovanega podjetja (1. in 17. čl. ZLPP). Nepremičnine (v konkretnem primeru stanovanja), navedene v otvoritveni bilanci (s katero se po določilu 4. čl. ZLPP le ugotovi družbeni kapital), ne postanejo last gospodarskih družb v procesu lastninskega preoblikovanja. Z začasnimi odredbami po ZLPP (II. poglavje) se varujejo zahtevki denacionalizacijskih upravičencev za vračanje premoženja v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij do teh podjetij, ki se preoblikujejo po ZLPP, ne pa tudi druge pravice upravičencev do vrnitve premoženja (9. čl. ZLPP). Tudi 41. čl. ZDen se nanaša na vračanje podjetij in kapitala, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Tožnik namreč zahteva vrnitev dveh stanovanj. Za vračanje takega premoženja pa določila ZLPP ne pridejo v poštev in torej tudi ne določila o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev. Lastninjenje stanovanj ureja SZ. Pravne osebe (podjetja ne glede na to, kdaj so se lastninsko preoblikovala) so po določilu 112. čl. SZ pridobile lastninsko pravico na stanovanjih z dnem uveljavitve SZ. SZ pa nadalje ureja tudi privatizacijo stanovanj, saj so pravne osebe, ki so z uveljavitvijo SZ postale lastnice družbenih stanovanj, ta dolžna prodati dotedanjim imetnikom stanovanjske pravice. Vendar pa to pravilo ne velja brez izjeme - v 117. čl. splošno predpisano obveznost namreč omejuje že sam SZ (125. čl. SZ), poleg tega pa tudi ZDen (88. čl.) in nekateri drugi zakoni (kot npr. Zakon o zadrugah). 88. čl. ZDen v razmerju do 117. čl. SZ določa nedopustnost predmeta prodaje. Vložena zahteva za denacionalizacijo spornih stanovanj in še nedokončan postopek pred upravnim organom sta torej ovira za prodajo stanovanja, za kršitev katere zakon predvideva ničnostno sankcijo.
Začasne odredbe se izdajajo v zavarovanje zahtevka in so po sodni praksi lahko identične v preživninskih zadevah z zahtevkom. Vendar pa je pogoj, da je terjatev verjetno izkazana. Preživninska terjatev pa je verjetno izkazana, če se zakonec ne more zaposliti, je nezaposlen in nima sredstev za preživljanje.
Začasna odredba, kot eno od sredstev zavarovanja predpostavlja obstoj upnikove terjatve napram dolžniku, saj je njen namen prav v zavarovanju izpolnitve le-te. Z začasno odredbo je mogoče zavarovati denarno ali nedenarno terjatev, s tem da mora biti le-ta verjetno izkazana (1. odst. 270. in 1. odst. 272. člen ZIZ).
oprostitev plačila sodne takse - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
Ker tožeča stranka po svoji krivdi do izdaje sklepa o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni navedla dejstev in predlagala dokazov, ki bi jih do takrat lahko navedla oziroma predlagala, takih v pritožbi navedenih dejstev in dokazov pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Glede na višino dohodkov in glede na premoženje tožeče stranke in upoštevaje višino taksne obveznosti s plačilom sodnih taks ne bo ogroženo preživljanje tožeče stranke.
Kadar stranka umakne pritožbo, zadeva pa je bila predložena pritožbenemu sodišču, dejstvo umika sodišče druge stopnje s sklepom sprejme na znanje, če ni že prej izdalo sodne odločbe.
Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine (1986) člen 14, 17.
plačilo RTV naročnine - prenehanje obveznosti - zapečatenje RTV sprejemnika
Odločitev o (ne)utemeljenosti zahtevka na plačilo vtoževane naročnine je odvisna od ugotovitve, ali je toženec pri pooblaščenih servisih na predpisani način zahteval zapečatenje odjavljenega sprejemnika.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 200, 200.
čast in dobro ime - odškodnina za strah
Niso izključene hkratno kazenskopravno varstvo in različne oblike civilnopravnega varstva. Zaključek, da je tožnica subjektivno zadoščenje dobila že v kazenskem postopku, ni skladen s trditvami o 6-mesečni duševnih bolečinah in strahu in z izvedenimi dokazi. Ali je šlo za dovolj dolge in intenzivne duševne bolečine in strah, ki bi opravičevali odškodnino, sodišče v razlogih sodbe ni pojasnilo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20911
KZ člen 111, 111/1-6, 112, 112/6, 170, 170/1, 170/2, 170/3. ZKP člen 279, 437, 437/1, 279, 437, 437/1.
zastaranje kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga - vezanost na pravno presojo dejanja - obrekovanje - kvalificirana oblika
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo zasebno tožbo zaradi poteka absolutnega zastaralnega roka ter se je pri tem oprlo zgolj na opis ravnanja obdolžencev v zasebni tožbi in ne na kvalificirano obliko pravne opredelitve, kakršno je navedel pooblaščenec zasebnega tožilca in ki v opisu ravnanja ni bila konkretizirana, saj sodišče ni vezano na pravno presojo dejanja, ki jo je tožilec navedel v obtožnem aktu.