ZIP člen 48, 49, 50, 51, 52, 53, 53/1, 53/2, 55a, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 53/1, 53/2, 55a.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni postopek - sklep o ugovoru - napotitev na pravdo
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ne verodostojne listine, zato bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor vsebinsko obravnavati v skladu z določili 49.-54. čl. ZIP, to je vročiti ugovor upniku na odgovor in potem glede na okoliščine postopati v skladu z določili 53. čl. ZIP ter izdati sklep o ugovoru v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIP.
Pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe zoper prvostopno sodbo se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo dopolnitev in odločitev, ker je bilo zavrženje preuranjeno.
odškodnina - škoda, nastala po domači živali - negmotna škoda
Zaradi ugotovitve odškodninske odgovornosti za škodo, povzročeno po domači živali, ni odločujoče le, ali je bila žival primerno varovana, ampak tudi, ali je ni oškodovanka s svojim ravnanjem izpodbodla oz. dražila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je terjatev v celoti plačal, ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje ugovor kot takšen pravilno štelo za neutemeljenega.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljenost opozicijskega ugovora
Četudi predstavljajo dolžnikove trditve objektivne novote, ki so podlaga za opozicijski ugovor iz 8. točke 55. člena ZIZ, mora dolžnik, če hoče z njimi uspeti, predlagati dokaze.
motenje posesti - soposest dedičev in varstvo njihove posesti
Ker čl. 73 ZTLR nedvoumno določa, da dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo, torej izrecno priznava "status" posestnika tudi dediču, ki v trenutku smrti zapustnika ni imel dejanske oblasti nad stvarjo, ki predstavlja predmet zapuščine, zaradi česar tudi za takšnega dediča veljajo vsi pravni učinki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti. To velja še zlasti za pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti, ki je po določbi 75. čl.
Razmerje odgovornosti 30% : 70% delavca. Delodajalec odškodninsko odgovarja delavcu za povzročeno škodo, če dopušča, da delavci uporabljajo za hojo bazenovo desko. Delavec, ki ve, da je hoja preko deske prepovedana je soodgovoren za nastalo škodo 70%.
V konkretnem primeru je nesporno, da je posojilo najela prvotožena stranka kot gospodarski subjekt in ne lastnika tega subjekta A. in I. N. osebno, kot fizični osebi. Imenovana tako s posojilno pogodbo nista prevzela nobene obveznosti, kot pravilno meni pritožba. Ker nista prevzela obveznosti, tožnik do njiju osebno na podlagi posojilne pogodbe nima terjatve, to pa pomeni, da bi bilo jamstvo, če bi bilo dano za obveznosti A. in I. N., glede na neobstoj njunih zasebnih obveznosti brezpredmetno in ne bi doseglo svojega namena. Po prepričanju drugostopnega sodišča je prav zato prepričljiv dejanski zaključek prvostopnega sodišča, da se je drugotožena stranka s poroštveno izjavo zavezala izpolniti terjatev prvotožene stranke, pritožba pa takšnih dejanskih ugotovitev ni uspela omajati. Nesporni ugotovitvi, da je posojilodajalec zahteval poroštvo druge tožene stranke za svojo terjatev iz posojilne pogodbe, sklenjene s prvotoženo stranko in da je lahko le na ta način pričakoval poplačilo terjatve, če posojilojemalec svoje obveznosti do njega ne bi izpolnil, drugačnih zaključkov od tistih, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ne dopuščata. Laični zapis poroštvene izjave, ki namesto posojilojemalca, ki je gospodarska družba, navaja lastnika te gospodarske družbe namreč treba upoštevati v povezavi z drugimi dokazi, njegovo vsebino pa interpretirati v kontekstu vseh okoliščin primera, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo.
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odst. 355. čl. ZPP) ni podan.
Za odločanje o tožbenem zahtevku na nedopustnost izvršbe, ker dolžnik trdi, da je izpolnil svojo obveznost iz izvršilnega naslova, je pristojno redno sodišče, tudi če je izvršilni naslov odločba delovnega sodišča. Predmet spora ni pravica iz delovnega razmerja, temveč izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova.
Ustavitev izvršbe na premičnine je posledica upnikove pasivnosti, saj od prejema obvestila o neuspešnem rubežu v dodeljenem 3-mesečnem roku ni predlagal ponovnega rubeža.
Izrek sodbe ni razumljiv, če je v njem navedeno, da je obdolženec oškodovanca večkrat udaril s stisnjeno pestjo v obraz, vsled česar, da je slednji utrpel prelom leve koželjnice v zapestju, kar je lahka telesne poškodba.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske - zunajzakonska skupnost
Pri prenehanju izvenzakonske skupnosti mora sodišče ugotavljati vse tiste okoliščine, ki so pomembne tudi za prenehanje življenjske skupnosti v zakonski zvezi.