Če brzojavna pritožba vsebuje vse, kar je treba, da jo je mogoče obravnavati, pritožbeno sodišče ne upošteva pisne dopolnitve pritožbe, vložene v treh dneh po vložitvi brzojavne pritožbe, če je taka dopolnitev vložena po preteku pritožbenega roka.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru navaja, da ni bil naročnik blaga, iz dobavnic, ki so priložene predlogu za izvršbo, pa ni mogoče zaključiti, da je blago prejel ravno dolžnik ali kdo drug v njegovem imenu, je takšen ugovor obrazložen in utemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354, 354/1. ZIZ člen 53, 53/2, 54, 54/2, 53, 53/2, 54, 54/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - relativna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnoupoštevnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato dolžnikov ugovor ni bil utemeljen v skladu z določilom 2. odst. 53. člena ZIZ. Ker je v posledici vpisane napačne presoje dolžnikovega ugovora prišlo do kršitve določila 2. odst. 53. člena ZIZ, je prvostopno sodišče zagrešilo relativno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 1. odst. 353. člena ZPP, v zvezi s 381. členom ZPP in 2. odst. 54. lena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da upniku ne dolguje ničesar in da je iz tega razloga predmetna računa po prejemu tudi zavrnil. Dolžnik je sicer navedel dejstva, s katerimi je utemeljeval svoj ugovor, vendar pa so trditve o ugovoru presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ali dolžnik upniku ne dolguje ničesar zato, ker z upnikom ni bil o poslovnem razmerju, ali pa zato, ker je dolg plačal, dolžnik namreč ni obrazložil. Za svoje trditve, zlasti, da je račune zavrnil, pa dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2.odst. 53. člena ZIZ.
Ustavitev izvršbe na premičnine je posledica upnikove pasivnosti, saj od prejema obvestila o neuspešnem rubežu v dodeljenem 3-mesečnem roku ni predlagal ponovnega rubeža.
SZ člen 117, 117/1, 117, 117/1. ZSR člen 18, 18/2, 18/5, 18, 18/2, 18/5.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
V zvezi z vprašanjem, ali je tožnik kot uporabnik stanovanja pridobil stanovanjsko pravico po smrti imetnika in s tem pravico do odkupa, je treba ugotoviti, ali je ob smrti imetnika izpolnjeval pogoje za pridobitev stanovanjske pravice, ne glede na to, ali je bila o njenem prenosu izdana odločba.
Odločitev glede veljavnosti oporoke v delu glede denacionaliziranega premoženja predstavlja le nujni sestavni del odločitve o dedovanju tega dela zapustničinega premoženja oziroma kdo so dediči tega premoženja. Glede tega vprašanja se ne odloča s posebnim sklepom, ker je odveč in stranke tudi nimajo pravnega interesa (ga tudi niso predlagale).
Gestija je prepovedana, če nekdo opravlja tuj posel kljub prepovedi tistega, čigar posla se je lotil oziroma brez njegove odobritve, če je bila ta izrecno dogovorjena.
Terjatev mladoletnih upnikov (terjatev na izpodbijanje pravnega dejanja njunega dolžnika) je verjetno izkazana, saj so verjetno izkazane naslednja dejstva (prim. splošno pravilo iz 280. čl. ZOR): da je njuna terjatev (preživninski obroki) zapadla v plačilo, da dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev njune terjatve (še nedokončani izvršilni postopki) in obstoj pravnega dejanja, ki ga je dolžnik storil v njuno škodo (dedni dogovor). Verjetno izkazan pa je tudi nadaljnji pogoj za izpodbijanje iz 281. čl. ZOR. Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (2. odst. 283. čl. ZOR), kar pa pomeni, da je podana pasivna legitimacija dolžnikov ne glede na to, da upniki in dolžniki niso v nekem medsebojnem (dolžniki očitno pri tem mislijo pogodbenem) razmerju. Po določilu 1. odst. 58. čl. ZIZ so posledice upnikove neaktivnosti potem, ko mu je vročen ugovor dolžnika, takšne (dolžnikove navedbe v ugovoru se štejejo za resnične), da praktično terjajo od upnika, da nanj odgovori. Zato je stroške v zvezi z njim treba šteti med potrebne stroške (5. odst. 38. čl. ZIZ).
Edina izjema od pravila, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, je predpisana v primeru izpolnitve zahtevka in nikakršni drugi razlogi ne prihajajo v poštev.
Sodišče prve stopnje je, glede obstoja dogovora, utemeljeno verjelo tožniku, čigar izjava se je izkazala za resnično tudi glede obstoja drugih dejstev, ki so bila v postopku ugotovljena na podlagi ocene drugih dokazov.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov
V izvršilnem postopku sodišče odloča le o izpolnjevanju pogojev za izvršitev obveznosti dolžnika, ki izhaja iz veljavnega izvršilnega naslova in v vsebino obveznosti ne more posegati.
V skladu z določbo prvega odstavka 339. člena ZPP (1977) bi moralo sodišče izdati dopolnilno sodbo, saj sodišče s sodbo z dne 10.11.1997 ni odločilo, o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo. Tožena stranka za stanovanje ni sklenila prodajne pogodbe, zato ni zavezana k plačilu provizije.
ZZK člen 21, 83, 21, 83. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/7, 19, 19/1, 20, 20/7.
vpis v zemljiško knjigo - vknjižba - ničnost pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla
Ker predlagatelj ni predložil odločbe upravnega organa o odobritvi pravnega posla o prehodu lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, ni izkazal obstoja veljavnega pravnega naslova in je zavrnitev njegovega predloga za vknjižbo pravilna.