Če sodišče v pravdi zaradi motenja posesti ugotovi motenja in naloži vzpostavitev prejšnjega stanja, ter prepove bodoče posege, mora obrazložiti vse tri odločitve. Ker sodišče ni obrazložilo restitucijskega dela zahtevka, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Zgolj preklicano obtoženčevo priznanje, dano lakonično pred preiskovalnim sodnikom, in dejstvo, da je ena od prič zaznala vonj po marihuani, pri čemer nobena od prič ni potrdila, da bi obtoženec drugemu dal cigareto z marihuano v uživanje, ogorek pa tudi ni bil najden, ne zadošča za izrek obsodilne sodbe za kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po 1. odst. 197. člena KZ. Zato je sodišče druge stopnje ob dognanju, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebna samo drugačna presoja že ugotovljenih dejstev, ne pa tudi izvedba novih dokazov ali ponovitve že izvedenih dokazov, napadeno sodbo v skladu s 1. odst. 394. člena ZKP spremenilo tako, da je obtoženca po 3. točki 398. člena ZKP oprostilo obtožbe.
Glede na to, da je ustavitev izvršbe predvidena za primer, da se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, v konkretnem primeru pogoji za ustavitev niso izpolnjeni, saj rubež ni bil brezuspešen temveč sploh ni bil opravljen.
Le na podlagi konkretnih in dokazno podprtih trditev, s katerimi izpodbija trditve in dokaze nasprotne stranke, lahko tožena stranka vpliva na izid spora v svojo korist.
ZVCP člen 19, 19-5, 19, 19-5. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
posebna pozornost voznika motornega vozila do otroka ob cesti - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Obdolženec, ki je pravočasno zaznal otroka ob levem robu ceste, bi moral zmanjšati hitrost vožnje tovornega avtomobila do te mere, da bi vozilo lahko ustavil, ko bi 4 - letni otrok prečkal cesto. Zaradi prehitre vožnje ob otrokovem prečkanju ceste vozila ni uspel ustaviti in je trčil v otroka. Tako je izkazana vzročna zveza med kršitvijo cestno prometnega pravila in povzročeno prometno nezgodo.
Protispisna je trditev tožene stranke, ki je bila na glavni obravnavi navzoča, podajala svoje navedbe in tožbeni zahtevek izrecno pripoznala, da je sodišče prve stopnje odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se sodba na podlagi pripoznave ne more izpodbijati.
Vsak sospornik je v pravdi samostojna stranka. Zato njegova dejanja in opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. Za vsakega izmed njih je možna tudi drugačna odločba.
izvršilni stroški - stroški, ki so bili potrebni za izvršbo
Izpodbijano odločitev o stroških, ki so upniku nastali z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je moč preizkusiti. Iz zaznamka sodišča na predlogu priloženem stroškovniku (ki bi ga lahko z vpogledom v spis upnik kadarkoli preveril), je namreč povsem jasno razbrati, katere stroške je sodišče upniku priznalo.
Dokler sta nasprotni stranki upnik in dolžnik iz menice tudi upnik in dolžnik iz temeljnega razmerja, lahko dolžnik iz menice nasproti upniku ugovarja glede vsega, kar izhaja iz temeljnega razmerja.
ZTVCP člen 164, 164/1, 164, 164/1. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Iz mnenja izvedenca sodnomedicinske stroke nedvomno izhaja, da je obdolženčevo neprevidno prehitevanje kolone v nepreglednem ovinku pripisati ugotovljeni vinjenosti. Zato prehitevani zadnji voznik v koloni na noben način ni prispeval k prometni nezgodi.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/1, 277, 277/1, 324, 324/1.
zamuda dolžnika - nedovoljene pritožbene novote
Stranka, ki je po pogodbi dolžna plačati, pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v pogodbeno določenem roku. Zato poleg glavnice dolguje tudi zakonite zamudne obresti. Ugovor, da rok za izpolnitev v pogodbi ni bil določen, mora uveljaviti do konca glavne obravnave.
Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ker izpodbijana sodba ni vsebovala razlogov o odločilnih dejstvih.
Dejstvo, da listina, ki jo je upnik priložil svojemu predlogu za izvršbo ne nosi naziva verodostojnih listin, ki jih našteva 2. odst. 23. člen ZIZ, ne more biti razlog za zavrženje predloga za izvršbo.
Na presojo, ali določena listina predstavlja katero od verodostojnih listin iz 2. odst. 23. člena ZIZ, namreč ne more vplivati sam naziv verodostojne listine, temveč je potrebno izhajati iz same vsebine v postopku predložene verodostojne listine. Iz razlogov v izpodbijanem sklepu pa niti ni mogoče razbrati, čemu je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru zaključilo, da predlogu za izvršbo predložena listina ni verodostojna listina.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - statusno pravo
VSL01499
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZOR člen 17, 262, 262/1, 516, 524, 17, 262, 262/1, 516, 524. ZGD člen 12, 13, 12, 13.
označba stranke - prenumerandni kup - firma - nedovoljene pritožbene novote
Nepopolna označba stranke, ki vsebuje bistveno sestavino firme in sedež, ne pa dodatnih sestavin, ni opustitev, ki bi vplivala na jasno razpoznavnost tožene stranke, kot subjekta materialno pravne obveznosti.
Prenumerandni kup pomeni, da mora kupec plačati kupnino ob sklenitvi pogodbe in pred izročitvijo blaga.
Materialno pravni ugovori, podani v pritožbi, so nedovoljene pritožbene novote.
Ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku, ker se izvirnik sodbe in pisni odpravek sodbe ne ujemata. Očitna pisna pomota, ki jo je mogoče popraviti s popravnim sklepom, navedene absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka ne predstavlja.