Glavna obravnava ni opravljena brez oseb, katerih navzočnost je po zakonu obvezna, če se proti obtožencu vodi kazenski postopek za kaznivo dejanje pri katerem zagovornik ni obvezen (čl. 70 ZKP), sam pa izrecno pove, da si ga ne bo vzel in na njej niso bile neposredno zaslišane priče, za katerih prečitanje prejšnjih izpovedb so stranke, tudi obtoženec, dale soglasje.
Stranka, ki ve, da prejeti znesek avansa nima podlage v poslu med strankama, dolguje zanj zamudne obresti od dneva neopravičeno prejetega zneska. Terjatev, ki jo v sporu uveljavi v pobot, izkaže, če zanjo predloži tudi dokaze.
kršitev kazenskega zakona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona
Če je zoper obdolženca v teku drugi kazenski postopek po pravnomočni obtožnici zaradi kaznivih dejanj, katerih storitev bi pretrgala zastaranje kazenskega pregona za obravnavano kaznivo dejanje, je odločitev o zavrženju obtožnega predloga zaradi relativnega zastaranja kazenskega pregona, na podlagi 1. odst. 437. člena ZKP v zvezi s 3. točko 1. odst. 272. člena ZKP, preuranjena.
denarna odškodnina - negmotna škoda - kriteriji za odmero odškodnine
Pri prisoji denarne odškodnine za bolečine, strah ter za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, sodišče upošteva pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, ki mora biti tudi združljiva z njeno naravo in družbenim namenom, ter upoštevaje prisojene odškodnine v podobnih primerih.
Če tožeča stranka označi parcelo na kateri je bilo izvršeno motenje s številko, mora ta ustrezati dejanskemu stanju, kajti v nasprotnem primeru sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
ZIZ člen 72, 72. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352.
odlog izvršbe na predlog upnika - pritožba dolžnika - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
V pritožbi zoper sklep o odložitvi izvršbe, katero je predlagal upnik, se dolžnik ne more uspešno sklicevati na to, da o njegovem predlogu za odložitev izvršbe še ni bilo odločeno. Ker dolžnica s pritožbo ne more doseči boljšega položaja, kot ga že je, za vložitev pritožbe nima pravnega interesa. Njena pritožba je zato nedovoljena in jo je kot tako treba zavreči.
Tožeča stranka z zatrjevanjem, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo o njenem predlogu pozvati, da svoj - po mnenju sodišča nepopoln - predlog popravi, sodišču prve stopnje očita kršitev določila 108. čl. ZPP, kar je pripeljalo do napačne odločitve sodišča. S tem pa uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP, saj je omenjena kršitev procesnih določil vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Za navidezno pogodbo gre takrat, kadar stranki ustvarita navzven spoznavno obliko, iz katere bi sicer izhajale zanju določene pravice in dolžnosti, v resnici pa takšne volje nimata.
V primeru, da denacionalizacijski zavezanec v nasprotju z Odlokom o upravljanju gozdov v družbeni lastnini poseka del gozda, gre za neupravičeno pridobitev po 210. čl. ZOR in ne za zahtevek, ki bi ga moral denacionalizacijski upravičenec uveljavljati v okviru denacionalizacijskega postopka.
Določba 119. člena ZPP/77 pomeni le to, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, če je bil zamujen narok, določen na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in je torej ni mogoče razumeti tako, da je s to zamudo postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišče na naroku, katerega se predlagatelj ni udeležil. Sodišče je torej dolžno oceniti opravičenost razlogov, navedenih v predlogu in o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje meritorno odločiti.
Določba 140. a člena ZP v konkretnem primeru ne more biti pravna podlaga za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti. Ta določba namreč neomejeno solidarno odgovornost družbenika za obveznosti podjetja (ob pogoju, da je ta s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarjal pri drugih videz gospodarske identičnosti s podjetjem) veže le na enoosebne zasebne družbe. Navedeni pogoj za uporabo določbe 140.a člena ZP tako ni izpolnjen. Drugačnih odločilnih dejstev za uporabo instituta spregleda pravne osebnosti na podlagi splošnih določb obligacijskega prava pa tožeča stranka niti ni zatrjevala.
ZDR člen 112, 112/3, 120. SKPG člen 33. KPDZD člen 46.
zasebni delodajalec - znižanje plač - uporaba SKPG-90 za zasebne delodajalce
Republika Slovenija na podlagi določb ZOPDA ne odgovarja solidarno za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi izpostavljenosti azbestu, ker sporazum o izplačilu odškodnine ni bil dosežen in ker določba o zakonitem subsidiarnem poroštvu države, ki je bila vsebovana v ZPPPAI, po uveljavitvi ZOPDA ne velja več.ubsidiarnem poroštvu države, ki je bila vsebovana v ZPPPAI, po uveljavitvi ZOPDA ne velja več.
pripor - priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti obstoji kljub temu, da obdolženi še ni bil obsojen za istovrstno kaznivo dejanje, morajo pa biti seveda podane druge konkretne okoliščine, po katerih je moč sklepati o obstoju tega pripornega razloga. Priporni razlog begosumnosti je glede na obdoženčevo nedosegljivost podan, čeprav je bila preiskava lahko zaključena brez obdolženčevega zaslišanja in je bila vložena obtožba.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 365, 365/2, 154, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 365, 365/2. ZOR člen 154, 154. ZDR člen 7, 7.
kršitev konkurenčne prepovedi - odškodnina zaradi kršitve konkurenčne prepovedi
Ker so toženci - bivši delavci tožene stranke v družbi, ki so jo ustanovili v obdobju šestih mesecev po prenehanju delovnega razmerja po njihovi volji oz. krivdi, opravljali enako dejavnost kot pri toženi stranki, so s tem konkurirali tožeči stranki in kršili prepoved konkurence. Za oceno, ali je zaradi ustanovitve konkurenčnega podjetja tožeči stranki nastala škoda, zadošča že ugotovitev, da je en poslovni partner iz tega vzroka prekinil poslovno razmerje s tožečo stranko (bivšim delodajalcem tožencev).
Škoda, ki jo je utrpela tožeča stranka, je v zmanjšanju prihodkov oz.
dobička zaradi poslovanja konkurenčne družbe. Višine škode ni mogoče natančno ugotoviti, zato je v primeru kršitve konkurenčne prepovedi možno v pogodbi o zaposlitvi določiti odškodnino v pavšalnem znesku.
ZPP (1977) člen 154, 154/2, 166, 354, 354/2, 154, 154/2, 166, 354, 354/2. ZOR člen 200, 200.
akontacija odškodnine - revalorizacija - indeks rasti cen
Že plačano akontacijo odškodnine je potrebno revalorizirati z indeksom porasta cen in potem odšteti od (celotne) prisojene odškodnine, zato ni pravilno akontacijo revalorizirati z obrestno mero, ki velja za zakonite zamudne obresti.
pripor - pritožba zoper sklep o podaljšanju - varščina
Tudi takrat, ko je predlog za odpravo pripora proti položitvi varščine vsebovan v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi, o predlogu ne odloča sodišče druge stopnje, temveč zunajobravnavni senat prvostopnega sodišča.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 62, 62/1, 62, 62/1.
disciplinski postopek - kršitev pravice do obrambe - vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka - sodelovanje sindikata v disciplinskem postopku
1. Delodajalec krši pravico delavca do obrambe, če mu ne vroči zahteve za uvedbo disciplinskega postopka.
2. Delodajalec mora v disciplinskem postopku delavca vprašati o tem, ali je član sindikata in katerega, ter omogočiti sindikatu sodelovanje v disciplinskem postopku.
začasna odredba - nedenarna terjatev - verjetno izkazana terjatev
Določilo pogodbe o posredovanju pri nakupu nepremičnin, da se posredniku daje tudi prodaja soseske po predhodno sklenjenem sporazumu, ne predstavlja že sklenjene posredniške pogodbe o prodaji nepremičnin, pač pa predvideva, da bosta stranki tako posredniško pogodbo šele sklenili, zato ni verjetno izkazana terjatev na izpolnitev posredniške pogodbe o prodaji nepremičnin.
udeležba direktorja na dobičku - zaključek lastninskega preoblikovanja tožene stranke
V pogodbi o poslovodstvu sta pogodbeni stranki lahko določili, da pripada direktorju pravica do udeležbe na dobičku, vendar se v skladu s 593. členom ZGD dobiček ni mogel razporediti do zaključka lastninskega preoblikovanja tožene stranke. Na pravico do udeležbe na dobičku ne vpliva dejstvo, da si direktor v času, ko je še opravljal to funkcijo pri toženi stranki, ni sam izplačal dobička, saj so nastopili pogoji za izplačilo šele po zaključku lastninskega preoblikovanja, ko direktor ni bil več zaposlen pri toženi stranki.