Ponudbe možnosti sklenitve pogodbe s tretjim ne gre šteti kot obljube dejanja tretjega, ampak gre za seznanjenje z vabilom tretjega k ponudbi pod objavljenimi pogoji. Pogodbena stranka, ki jo je nasprotna stranka zvijačno zapeljala v zmoto glede nagiba, zaradi katerega je sklenila pogodbo, lahko izpodbija pogodbo kot neveljavno.
Ker je bila po SKPG iz leta 1990 pravica do regresa za letni dopust vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, so delavci upravičeni do razlike med že prejetim zneskom in pripadajočim zneskom, glede na sorazmerni del dejansko izrabljenih dni dopusta.
zdravstveno zavarovanje - ugotavljanje delazmožnosti - opis delovnega mesta
Za pravilno odločitev o začasni nezmožnosti za delo je potrebno najprej ugotoviti pogoje dela, na katerem bi moral delavec v obravnavanem obdobju delati, ugotoviti zdravstveno stanje delavca in šele nato presoditi, ali je bil delavec glede na zdravstveno stanje in pogoje dela zanj začasno nezmožen ali ne. Ker je bila delavcu z odločbo ZPIZ priznana III. kategorija invalidnosti in pravica do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu, ki se opravlja pretežno sedeče, bi morala zdravniška komisija ugotavljati delavčevo delovno zmožnost za takšno, pretežno sedeče delo, ne pa za delo, ki ga je opravljal pred izdajo odločbe ZPIZ.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - obstoj subjektivne nevarnosti
Subjektivna nevarnost kot pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne obstoji, ker pravno relevantnih dejanj dolžnika upnik ni izkazal.
ZST člen 4/2-2, 35, 4/2-2, 35. ZPP (1977) člen 354/2-3, 354/2-3.
odmera takse - vrnitev takse
1. Tudi če sodišče v sodni register na predlog stranke ni vpisalo določenih podatkov in je tak predlog za vpis zavrnilo, je stranka dolžna za tako odredbo plačati sodno takso.
2. O zahtevi za vrnitev preveč plačane sodne takse sodišče ni pristojno odločati. O tem odloča davčni urad.
Če je posojilojemalec prišel v dolžniško zamudo, je po izteku dogovorjenega roka za vračilo posojila dolžan poleg glavnice upniku plačati zamudne obresti tako, kot jih predpisuje Zakon o obrestni meri zamudnih obresti.
ZOR člen 173, 177, 177/2, 177/3, 173, 177, 177/2, 177/3.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti
Pri dokazovanju odgovornosti je treba izhajati iz tega, kako je ravnal tisti, ki se ukvarja z nevarno dejavnostjo, ali je ob tem ravnal odgovorno. Izhajati pa je potrebno tudi iz ravnanja samega oškodovanca. Šele ob vzporednem upoštevanju odgovornosti tistega, ki se z nevarno dejavnostjo ukvarja, je mogoče presoditi, ali je škoda resnično nastala zaradi dejanja samega oškodovanca.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, navaja, da je upnikov račun zavrnil, ne priloži pa nobenih dokazov o zavrnitvi računa, je tak ugovor neobrazložen in neutemeljen.
Zaradi ravnanja v prekoračenem silobranu je sodišče prve stopnje obdolžencu odpustilo kazen, pritožbeno sodišče pa mu je izreklo pogojno obsodbo, ker je ocenilo, da obdolženčeva prestrašenost ni dosegla potrebne intenzivnosti za odpustitev kazni.
V individualnih delovnih sporih zaradi zakonitosti prenehanja delovnega razmerja trpi delodajalec na podlagi določbe 22. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94) svoje stroške postopka ne glede na uspeh v pravdi, zato sodišče prve stopnje ne more delodajalcu priznati stroškov postopka ter jih pobotati s stroški postopka tožeče stranke - delavca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika - delni ugovor - prekoračitev zahtevka
Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal le deloma, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi glede celotnega zahtevka, temveč bi moralo dovolilni del sklepa o izvršbi razveljaviti samo v ugovarjanem obsegu. Z razveljavitvijo dovolilnega dela sklepa v celoti je sodišče prekoračilo meje dolžnikovega ugovora.
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, navaja le okoliščine, ki se ne tičejo pravnega razmerja, izhajajočega iz sporazuma, je tak ugovor neutemeljen.
sosporništvo - pridružitev novega toženca - privolitev
S tem, ko je novi toženec potem, ko je bil pozvan, da se izjavi o predlogu tožeče stranke za razširitev tožbe nanj, odgovoril na tožbo v svojem imenu, pri čemer ni navedel, da ne privoli v razširitev tožbe, je privolil v razširitev tožbe.
Če sodba nima razumljivih razlogov o nobenem odločilnem dejstvu, jo je treba razveljaviti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
Pravilnik o višini povračil stroškov in načinu izplačevanja nadomestil ... (Ur.l. RS štev. 28/91), na katerem temelji dolžnikova denarna obveznost, ne določa roka, v katerem mora dolžnik refundirati nadomestilo osebnega dohodka. Glede na naravo izpolnitve, je bil po upniku določeni 15-dnevni rok za refundacijo primeren, zato je dolžnik prišel v zamudo z iztekom 15 dni od prejema zahtevka za refundacijo.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - JAVNA NAROČILA
VSL02831
ZJN člen 68, 68/4, 70, 71, 71/1. ZUP člen 218, 218/2.
začasna odredba - nedenarna terjatve - zahtevek za sklenitev pogodbe - javna naročila - molk organa - revizijska komisija
Če revizijska komisija v roku največ 30 dni od prejema revizije o njej ne odloči, se šteje, da je izdana negativna odločba. Vlagatelj revizije ima potem odškodninski zahtevek, ki ga uveljavlja pred sodiščem, ne pa zahtevka na sklenitev pogodbe z njim.
ZPP (1977) člen 446, 446/1, 446/2, 446/4, 446, 446/1, 446/2, 446/4. ZPPSL člen 36, 36/1, 36, 36/1. ZIZ člen 41, 44, 44/4, 41, 44, 44/4.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prisilna poravnava - plačilni nalog - pravni interes
Od začetka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo ali zavarovanje, nobena zakonska določba pa upniku ne prepoveduje, da bi zoper dolžnika, nad katerim je začeta prisilna poravnava, vložil tožbo v pravdnem postopku. Zato mora izvršilno sodišče v primeru, če je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom prisilne poravnave nad dolžnikom, o predlogu pa se odloča po začetku prisilne poravnave, dovolitveni del predloga zavrniti v skladu s 1. odst. 36. čl. ZPPSL, dajatveni in stroškovni del predloga pa je treba odstopiti pristojnemu sodišču kot tožbo za izdajo plačilnega naloga, čemur navedena dela izvršilnega predloga vsebinsko ustrezata.
Po začetku postopka prisilne poravnave zoper dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe niti v poplačilo niti v zavarovanje, zato bi moralo sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Ker pa je sklep o izvršbi postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je že tekočo izvršbo prekinilo.