Stroški za izvedenca in odvetniški stroški, ki jih je imel oškodovanec pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper zavarovalnico izven pravde, niso stroški spora.
Za presojo vprašanja, ali je zavarovalnica dolžna oškodovancem prednostno izplačati nematerialno škodo pred materialno, je treba uporabiti predpis, ki je veljal v času nastanka škodnega dogodka in ne predpis, ki je veljal v času sojenja.
ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
dopustnost tožbe
Delavec mora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ugovarjati pri delodajalcu v roku 15 dni od prejema sklepa, sicer ni izpolnjena predpostavka za uveljavljanje sodnega varstva, in se tožba zavrže.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332, 332/1. ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1.
sodba na podlagi izostanka - zamudne obresti
Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjene predpostavke za izdajo take sodbe. Toženec mora poleg glavnice plačati tudi zamudne obresti, čeprav s pogodbo niso bile dogovorjene. Višina obrestne mere zamudnih obresti je v tem primeru taka, kot jo predpisuje zakon.
negmotna škoda - odškodnina za telesne in duševne bolečine in strah
Za prestane in bodoče bolečine v zvezi s poškodbo štirih prstov desne roke, s posledično amputacijo kazalca in sredinca v višini srednjega členka, je sodišče prisodilo tožniku pravično odškodnino, ko mu je priznalo: za telesne bolečine 1,200.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT, za skaženost 1,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT.
-Pravnomočnost in arhiviranost zadeve I/97 glede na naravo izvršilnega postopka ne moreta biti oviri, da sodišče ne bi moglo pozneje odločati o ugovoru po izteku roka.
Ker je toženec pred obravnavo sporočil sodišču, da se obravnave ne more udeležiti iz določenega razloga, pogojev za mirovanje ni bilo, kljub temu, da tudi tožeča stranka na to obravnavo ni pristopila.
S tem, ko dolžnica zatrjuje in z listino dokazuje, da sta z upnico sklenili dogovor, da bo upnica počakala z izterjavo dolga do izida preživninske sodbe po tožbi mlad. hčerke dolžnice zoper njenega očeta (za čigar prež. obveznost zalaga denar dolžnica kot mati) in ob upoštevanju njene nadaljnje trditve, da preživninska pravdna zadeva še ni zaključena, vzbudi dvom v pravilnost izdanega sklepa o izvršbi.
Soustanovitelj novega podjetja je že na podlagi pogodbe o ustanovitvi dolžan izplačati odpravnine presežnih delavcev podjetij soustanoviteljev; s to pogodbo napovedane sklenitve individualnih pogodb z delavci v odkupu terjatev take neposredne obveznosti izplačila ne izključujejo.
Po 203. čl. ZOR ima oškodovanec na svojo zahtevo pravico tudi do bodoče negmotne škode, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. Gre za enotno škodo: tisto, ki jo je oškodovanec trpel v preteklosti in tisto, za katero se utemeljeno domneva, da jo bo trpel tudi v bodoče, čas za presojo pa je dan izdaje sodbe. Pravno relevantna za presojanje bodoče škode je le tista škoda, za katero je po normalnem teku stvari gotovo, da bo v bodočnosti obstajala. Gotovost se ne nanaša le na nastop oziroma obstoj te škode, ampak tudi na njen obseg. Odškodnina se lahko priznava tako za kontinuirano bodočo škodo (to je tisto, ki se nepretrgano nadaljuje iz že obstoječe pretekle škode) kot tudi za samostojno bodočo škodo. Kontinuirana bodoča škoda je ista vrste škode, zato ni možno ločeno obravnavanje takih škod kar pomeni, da ni podlage za samostojen zahtevek za preteklo in samostojen zahtevek za bodočo škodo. Sodišče tu odmeri en znesek odškodnine. Le kadar ne gre za kontinuirano škodo pa se lahko za samostojno bodočo škodo določi nova odškodnina. Tako ima tožnik sedaj pravico zahtevati glede novo nastale škode odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti od septembra 1992 dalje in tudi za bodočo škodo, seveda ob kriterijih iz 203. čl. ZOR.
Če je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana v solastnini, se zaznamba prepovedi iz upravne odločbe, vpiše le pri idealnem deležu tistega solastnika, zoper katerega je izdana upravna odločba, ki odreja zaznambo prepovedi.
Odločitev, da je sodišče prve stopnje stroške tožene stranke ocenilo po specificiranem stroškovniku (1. odst. 358. člen ZPP), se da preizkusiti kljub skopim razlogom, ker je navedena pravilna pravna podlaga ter ker se da pravilnost odmere višine stroškov preveriti po specificiranem stroškovniku tožene stranke, ki predstavlja del pravdnega spisa.
V postopku za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo odvzeto z odločbo upravnega organa, sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za vrnitev tega premoženja.
Po določbi 3. tč. 479. člena ZOR gre za stvarno napako prodane stvari med drugim tudi, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile molče dogovorjene - torej lastnosti in odlik, ki jih kupec glede na vrsto stvari in njen namen utemeljeno pričakuje (in sicer običajno, brez izrecnih zagotovil prodajalca).
vročilnica - javna listina - neresnično ugotovljeno dejstvo v vročilnici
Sodne pošiljke se po določbi 1. odst. 149. člena ZPP vročajo ob podpisu vročilnice (povratnice). Gre za listino, ki ima vse elemente javne listine (1. odst. 230. člena ZPP) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisanja). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (3. odst. 230. člena ZPP).
Glede predložitve listin se drugotožena stranka sklicuje na situacijo, ki jo ureja določilo 233. člena ZPP (ko je listina pri nasprotni stranki) in ne na situacijo iz 232. člena ZPP, kot zmotno meni sodišče. Sodišče je bilo zato dolžno tožečo stranko pozvati k predložitvi listin, kot je to predlagala drugotožena stranka.
Zaslišanje priče ne more nadomestiti navedb strank o pomembnih dejstvih, s katerimi stranka izpodija navedbe in dokaze nasprotne stranke (primerjaj 219. in 1. odst. 299. člena ZPP). Informativnih dokazov ZPP ne pozna. Stranka sama je bila zato dolžna obrazložiti finančno konstrukcijo, s katero bi utemeljevala svoje trditve, da ni šlo za sklenitev škodljive pogodbe, zaslišanje predlagane priče pa bi lahko služilo le potrditvi zatrjevanih dejstev. Povezanost dejstev s predlaganimi dokazi je posebej opredeljena v 1. odst. 300. člena ZPP, po katerem sodišče odredi izvedbo (predlaganih) dokazov s sklepom, v katerem se navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz.
Po 1. odst. 104. člena ZOR mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Pravila o sočasni izpolnitvi kondikcijskega zahtevka veljajo tudi v primeru ugotovljene ničnosti pogodbe, razen v primeru iz 2. odst. 104. člena ZOR, na katerega pa prvostopno sodišče svoje odločitve ni oprlo. Pravilo o sočasni izpolnitvi iz 1. odst. 104. člena ZOR izhaja iz načela, da iz izpolnitve neveljavnega (ničnega) posla, ena stranka na račun druge ne sme neupravičeno obogateti. S tem, ko je prvostopno sodišče za presojo višine oškodovanja družbene lastnine in višine vrnitvenega zahtevka iz nične pogodbe, upoštevalo le plačilo prvotožene stranke po izstavljenih računih tretjetoženi (v koloni A revizijskega poročila na strani 10 in strani 11), ni pa upoštevalo tudi koristi prvotožene stranke, določila 1. odst. 104. člena o vračanju prejete izpolnitve ni uporabilo pravilno.
V izvršilnem postopku dolžnik ne more uspešno uveljavljati kot ugovorni razlog okoliščin, ki bi lahko bile predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.