ZPP (1977) člen 333, 333/2, 333, 333/2. ZTPDR člen 80, 80/2, 80, 80/2.
dopustnost tožbe
Delavec mora zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ugovarjati pri delodajalcu v roku 15 dni od prejema sklepa, sicer ni izpolnjena predpostavka za uveljavljanje sodnega varstva, in se tožba zavrže.
Ker je toženec pred obravnavo sporočil sodišču, da se obravnave ne more udeležiti iz določenega razloga, pogojev za mirovanje ni bilo, kljub temu, da tudi tožeča stranka na to obravnavo ni pristopila.
-Pravnomočnost in arhiviranost zadeve I/97 glede na naravo izvršilnega postopka ne moreta biti oviri, da sodišče ne bi moglo pozneje odločati o ugovoru po izteku roka.
negmotna škoda - odškodnina za telesne in duševne bolečine in strah
Za prestane in bodoče bolečine v zvezi s poškodbo štirih prstov desne roke, s posledično amputacijo kazalca in sredinca v višini srednjega členka, je sodišče prisodilo tožniku pravično odškodnino, ko mu je priznalo: za telesne bolečine 1,200.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT, za skaženost 1,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2,400.000,00 SIT.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332, 332/1. ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1.
sodba na podlagi izostanka - zamudne obresti
Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjene predpostavke za izdajo take sodbe. Toženec mora poleg glavnice plačati tudi zamudne obresti, čeprav s pogodbo niso bile dogovorjene. Višina obrestne mere zamudnih obresti je v tem primeru taka, kot jo predpisuje zakon.
Soustanovitelj novega podjetja je že na podlagi pogodbe o ustanovitvi dolžan izplačati odpravnine presežnih delavcev podjetij soustanoviteljev; s to pogodbo napovedane sklenitve individualnih pogodb z delavci v odkupu terjatev take neposredne obveznosti izplačila ne izključujejo.
S tem, ko dolžnica zatrjuje in z listino dokazuje, da sta z upnico sklenili dogovor, da bo upnica počakala z izterjavo dolga do izida preživninske sodbe po tožbi mlad. hčerke dolžnice zoper njenega očeta (za čigar prež. obveznost zalaga denar dolžnica kot mati) in ob upoštevanju njene nadaljnje trditve, da preživninska pravdna zadeva še ni zaključena, vzbudi dvom v pravilnost izdanega sklepa o izvršbi.
Po 203. čl. ZOR ima oškodovanec na svojo zahtevo pravico tudi do bodoče negmotne škode, če je po normalnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. Gre za enotno škodo: tisto, ki jo je oškodovanec trpel v preteklosti in tisto, za katero se utemeljeno domneva, da jo bo trpel tudi v bodoče, čas za presojo pa je dan izdaje sodbe. Pravno relevantna za presojanje bodoče škode je le tista škoda, za katero je po normalnem teku stvari gotovo, da bo v bodočnosti obstajala. Gotovost se ne nanaša le na nastop oziroma obstoj te škode, ampak tudi na njen obseg. Odškodnina se lahko priznava tako za kontinuirano bodočo škodo (to je tisto, ki se nepretrgano nadaljuje iz že obstoječe pretekle škode) kot tudi za samostojno bodočo škodo. Kontinuirana bodoča škoda je ista vrste škode, zato ni možno ločeno obravnavanje takih škod kar pomeni, da ni podlage za samostojen zahtevek za preteklo in samostojen zahtevek za bodočo škodo. Sodišče tu odmeri en znesek odškodnine. Le kadar ne gre za kontinuirano škodo pa se lahko za samostojno bodočo škodo določi nova odškodnina. Tako ima tožnik sedaj pravico zahtevati glede novo nastale škode odškodnino za fizične bolečine in neugodnosti od septembra 1992 dalje in tudi za bodočo škodo, seveda ob kriterijih iz 203. čl. ZOR.
V postopku za denacionalizacijo premoženja, ki je bilo odvzeto z odločbo upravnega organa, sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o predlogu za vrnitev tega premoženja.
Po določbi 3. tč. 479. člena ZOR gre za stvarno napako prodane stvari med drugim tudi, če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile molče dogovorjene - torej lastnosti in odlik, ki jih kupec glede na vrsto stvari in njen namen utemeljeno pričakuje (in sicer običajno, brez izrecnih zagotovil prodajalca).
Odločitev, da je sodišče prve stopnje stroške tožene stranke ocenilo po specificiranem stroškovniku (1. odst. 358. člen ZPP), se da preizkusiti kljub skopim razlogom, ker je navedena pravilna pravna podlaga ter ker se da pravilnost odmere višine stroškov preveriti po specificiranem stroškovniku tožene stranke, ki predstavlja del pravdnega spisa.
Če je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana v solastnini, se zaznamba prepovedi iz upravne odločbe, vpiše le pri idealnem deležu tistega solastnika, zoper katerega je izdana upravna odločba, ki odreja zaznambo prepovedi.
vknjižba lastninske pravice - veljavni pravni temelj
Pogodba o uskladitvi dejanskega stanja z zemljiškoknjižnim stanjem, ki se sklicuje na domačo prodajno pogodbo, ki je nična, ne more biti podlaga za vpis po 86. čl. ZZK. Stranka se v zemljiškoknjižnem postopku tudi ne more sklicevati na konvalidacijo domače pogodbe po 73. čl. ZOR.
Tožnik je pri nesreči pri delu utrpel zlom - dislokacijo manjšega dela zunanjega roba desne pogačice. Zaradi te poškodbe v vsakdanjem delu ni prikrajšan - tudi ne pri opravljanju poklica. Le za izjemno velike napore ni sposoben. Odškodnina za telesne bolečine 800.000,00 SIT, za duševne zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 500.000,00 SIT, za strah 100.000,00 SIT, in skaženost 50.000,00 SIT, je pravična odškodnina.
V izvršilnem postopku dolžnik ne more uspešno uveljavljati kot ugovorni razlog okoliščin, ki bi lahko bile predmet presoje le v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.