Za škodo, ki so jo povzročili s svojim protipravnim ravnanjem organi bivše pravne osebe Mesta Ljubljana so lahko tožene, kot enotni (nujni) sosporniki kvečjemu, novo nastale občine, kot pravne naslednice Mesta Ljubljana, dokler ni med njimi dosežen sporazum o razdelitvi premoženja Mesta Ljubljana.
Najemnik stanovanja, ki je bil ob uveljavitvi SZ imetnik pravice do uporabe stanovanja v zasebni lasti, po izselitvi iz tega stanovanja in dodelitvi drugega primernega stanovanja na podlagi 1. odst. 155. čl. SZ, ni upravičen do odkupa tega drugega stanovanja po določbah 117. čl. in naslednjih SZ o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš.
ZPUZSO člen 7, 8, 7, 8. ZS člen 104, 104-2, 114, 114/1, 114/1-20, 114/2, 104, 104-2, 114, 114/1, 114/1-20, 114/2. ZIZ člen 77, 78, 77, 78. ZPP člen 25, 25/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti
Glede na to, da pokriva po določbi 20. točke 1. odstavka 114. člena Zakona o sodiščih Okrajno sodišče v Ljubljani tudi območje sodnega okraja Ljubljana Vič - Rudnik, je za odločitev o predlogu za izvršbo na premičninah dolžnika s stalnim prebivališčem v Korenu nad Horjulom, krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani
Starši so dolžni preživljati svoje otroke, če se ti redno šolajo in okoliščina, da študent v prvem letu oziroma ob vpisu še ne more dokazati, da bo letnik tudi uspešno zaključil, še ne pomeni okoliščine, ki bi odvezovala toženca dolžnosti plačevanja preživnine.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo, ker protislovnih trditev obtoženca o isti pomembni okoliščini ni ocenjevalo, pač pa se je oprlo na tisti, zanj razmbremenjujoči del zagovora, ki ga je potrdila v kazenski postopek naknadno pritegnjena priča, čeprav so trditve obeh povsem nasprotne z izpovedbami več drugih prič, ki pa jih je sodišče prve stopnje prezrlo oziroma njihovih trditev ni ocenjevalo. Utemeljeni pritožbi državne tožilke je bilo zato potrebno ugoditi in v tem delu izpodbijano sodbo razveljaviti.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni pogoj izpodbojnosti - pogodba o leasingu - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu
Pri presoji o objektivnem pogoju izpodbojnosti je treba upoštevati, da je sporna leasing pogodba sestavljena na eni strani iz obveznosti prepustiti avtomobil v rabo, tej obveznosti pa na drugi strani ustreza dolžnost rednega plačevanja obrokov, dogovorjenih v pogodbi, ki se konča z obveznostjo plačila kupnine in izročitvijo avtomobila v last.
ZKP člen 76, 76/3, 434, 434/1, 76, 76/3, 434, 434/1.
oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - opis kaznivega dejanja
Ker niti po dvakrat danem opozorilu in pojasnilu sodišča vlagatelju, katere sestavine mora imeti vloga, da bo sposobna za obravnavanje in kaj bo storilo sodišče, v kolikor danim zahtevam vlagatelj ne bo ugodil, le-ta svoje vloge ni dopolnil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno nepopolno vlogo zavrglo. Pritožbo oškodovanca kot tožilca je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
ZIZ člen 95, 95/1, 141, 141/2, 95, 95/1, 141, 141/2.
ustavitev izvršbe - pogoji za ustavitev izvršbe na premičninah - pogoji za ustavitev izvršbe na sredstva na žiro računu - neuspela dražba - stroški postopka
Banka je sodišče z dopisom obvestila, da v enem letu na dolžnikovem računu ni bilo priliva sredstev. Sodišče prve stopnje je zato izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu ustavilo. Družba bi se glede na vsebino dražbenega razglasa morala vršiti v prostorih dolžnika, ta pa je bil odsoten in prostori zaprti, zato dražbe ni bilo mogoče opraviti. Pogoji za ustavitev izvršbe niso izpolnjeni, saj do prodaje stvari i sploh ni prišlo.
Pooblaščenec oškodovanke kot tožilke pritožbe ni napovedal v roku 8 dni po razglasitvi sodbe, niti tega ni storila oškodovanka kot tožilka, ki je bila o dolžnosti napovedi pritožbe in posledicah nenapovedi na glavni obravnavi poučena, zato je šteti, da se je pravici do pritožbe odpovedala.
Zatrjevanje podane pobude za zahtevo za varstvo zakonitosti ne more predstavljati razloga za ugovor zoper sklep o izvršbi. Če dolžnik uveljavlja odlog izvršbe, o tem odloči sodišče prve stopnje.
obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog
Dolžnik v ugovoru razloguje relevantna dejstva, s katerimi se nedvomno upira obveznosti poravnave terjatve. Res v ugovoru manjka formalni dokazni predlog, vendar pa od dolžnika kot laika ni mogoče pričakovati, da bo ugovor sestavil v obliki, ki jo sicer uporabljajo kvalificirani pooblaščenci strank. Iz navedbe dejstev, kot izhajajo iz dolžnikovega ugovora, je smiselno razvidno, da v dokaz zatrjevanim dejstvom dolžnik ponuja vsaj svoje zaslišanje. Njegov ugovor je treba šteti za obrazložen, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo v delu, v katerem je bilo dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Zgolj z navajanjem okoliščin, ki se ne nanašajo na odločilna dejstva, pomembna za presojo stvari, pritožnik dejstvenega stanja, ugotovljenega v prvostopenjski sodbi, ne more izpodbiti.