Gestija je prepovedana, če nekdo opravlja tuj posel kljub prepovedi tistega, čigar posla se je lotil oziroma brez njegove odobritve, če je bila ta izrecno dogovorjena.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - napoved pritožbe - pouk o pravici do pritožbe - pritožba v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo obdolženčevega starega očeta, podano v korist obdolženca kot nedovoljeno, češ da jo je podala oseba, ki za to ni upravičena. S tem je kršilo določilo čl. 367/II ZKP, ki pravi, da se v korist obdolženca smejo pritožiti med drugimi tudi sorodniki v ravni vrsti, med katere pa nedvomno spada stari oče obdolženca. Nadalje je sodišče prve stopnje tudi nepravilno zavrglo pritožbo obdolženca kot prepozno, češ da v 8-dnevnem roku ni napovedal pritožbe in je tako sodba postala pravnomočna prej, predno se je pritožil. Iz pritožbenih navedb in zapisnika o poteku glavne obravnave pa je razvidno, da je sodišče kršilo določilo čl. 362/I ZKP, saj je po razglasitvi sodbe poučil predsednik senata stranke le o pravici do pritožbe ne pa o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Ta kršitev določb ZKP pa je posledično pripeljala do zavrženja pritožbe obd. kot prepozne oziroma je pritožbeno sodišče razvlejavilo izpodbijana sklepa iz pritožbenega razloga po II. odst. 371. čl. ZKP.
ZPP (1977) člen 16, 16/2, 21, 21/1, 333, 333/3, 338, 338/3, 16, 16/2, 21, 21/1, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 600, 600.
pobot - izrek sodbe - pogodba o delu - stvarna pristojnost
Kadar izrek sodbe vsebuje odločbo o obstoju ali neobstoju terjatev, mora biti določen. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožnik tožencu plačeval določen mesečni znesek na roko za delo v lokalu njegovega podjetja, le to pa mu bo izplačevalo minimalno plačo, se pravno razmerje med pravdnima strankama presoja po pogodbi o delu (600. čl. ZOR) in zato spada v pristojnost sodišča splošne pristojnosti.
organi delniške družbe - uprava - vodenje poslov in odločanje - predstavljanje in zastopanje
Kogentno je pravilo, da ima vsak član uprave pri sprejemanju odločitev iz njene pristojnosti en glas. Statut ne more določiti drugače. Pri zastopanju družbe pa je stvar drugačna. Zakon predpostavlja kolektivno zastopstvo, vendar skupno zastopstvo ni obvezno in velja le, če statut družbe ne določa drugače Statut lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni le posamezni člani uprave.
Tožnik se je poškodoval na delu, ko se mu je na roko prevrnil kup nosilcev, katere je pred tem sam zlagal na kup. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ne gre za objektivno odgovornost, saj je šlo za enostavno delovno operacijo. Za krivdno odgovornost in delež tožnika 70%, zavarovanca toženca pa 30%, pa je dejansko stanje premalo raziskalo.
Sodišče mora dati strankam možnost ne le, da se izjavijo o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke, marveč, kadar gre za oficiozna pooblastila sodišča, tudi o lastnih tezah in stališčih.
Prvi kupec ima zoper nedobrovernega drugega kupca nepremičnine zahtevek, da mu izroči zemljiškoknjižno listino, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice. Ima tudi pravni interes na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med prvo in drugotoženo stranko (prodajalcema) in tretjetožencem (drugim kupcem).
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Če sodišče izvedenih dokazov o odločilnih dejstvih ne oceni, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 44, 44.
poslovna sposobnost
V pritožbi so zatrjevana nova dejstva, pomembna za presojo o tem, ali je nasprotni udeleženec zaradi svojega zdravstvenega stanja sposoben v celoti oziroma delno skrbeti zase, svoje pravice in koristi.
Če upnik verjetno ne izkaže obstoja terjatve, začasne odredbe ni mogoče izdati. In to tudi v primeru, če se predlaga izdaja začasne odredbe pred uvedbo postopka.
Zastavni upnik ima na podlagi veljavnega izvršilnega naslova o obstoju in dospelosti terjatve pravico zahtevati poravnavo terjatve iz zastavljene nepremičnine, na način, ki je določen v zakonu. Zastavna pravica ni subsidiarne narave.
ZTLR člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2. ZPP (1977) člen 186, 186/1, 186/3, 186, 186/1, 186/3. ZOR člen 508, 508.
varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - rei vindicatio - odgovornost za pravne napake - tožbeni temelj - dejanska podlaga tožbe - pravna kvalifikacija dejanskega stanja
Tožnik mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Hkrati s tem začrta smer in meje obravnavanja pred sodiščem. Tožniku pa ni potrebno zatrjevanega dejanskega stanja pravno kvalificirati, ker mora sodišče pravo poznati. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da uveljavlja tožnica svoje zahtevke na podlagi toženkine odgovornosti za pravne napake. Tožnica namreč nikoli ni trdila, da je tožena stranka prodala avto, pač pa, da ji ga je odvzela. Zato v tožbi zahteva njegovo vrnitev, kar je vindikacijski zahtevek.
ugovor dolžnika - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost obveznosti
Sodišče na ugovorne razloge iz 1. do 4. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Notarski zapis se sklicuje na določbe pogodbe, ki ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, zato zapadlost obveznosti ni izkazana v smislu določbe 3. odstavka 20. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL42692
ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2. ZPP člen 427, 427.
motenje posesti - izdaja začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče izda začasno odredbo v postopku zaradi motenja posesti na predlog stranke ali tudi po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Če tožnica v hiši ne more uporabljati sanitarij, to brez dvoma pomeni ne le grožnjo, temveč že nastanek težko nadomestljive škode.
Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Mogoče je le zahtevati razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
Pri odločanju o utemeljenosti ugotovitvene tožbe mora sodišče ugotoviti, ali je tožnik lastnik stvari, ali ga tožena stranka vznemirja in kadar tožena stranka temu ugovarja, ali ni morda njeno vznemirjanje utemeljeno.