Določba 1. odst. 158. člena ZPP vsebuje pravilo, ki pove, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške in izjemo od tega pravila, po kateri dolžnosti povrnitve stroškov ni, če je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek.
Če je vtoževana terjatev priznana v stečajnem postopku nad tožencem, gre smiselno za enak primer, kot tedaj, ko toženec izpolni zahtevek.
Vendar pa velja izjema le tedaj, če tožnik umakne tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka (priznanju terjatve v stečajnem postopku).
Sodišče mora ob odločanju o višini preživnine ugotoviti možnosti obeh staršev in potrebe otroka, nato pa v sorazmerju z ugotovljenimi dejstvi določiti znesek preživnine.
sklep o dedovanju - vsebina - označba nepremičnine - predmet dedovanja - vrnjena nepremičnina po odločbi o dedovanju
Nepremičnine so v sklepu o dedovanju dovolj označene, če je navedena le številka zemljiškoknjižnega vložka, ker je vanj vpisana samo ena parcela, ki je bila zapustnici vrnjena v postopku denacionalizacije.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8, 53, 53/2, 55, 55/1-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljenost opozicijskega ugovora
Četudi predstavljajo dolžnikove trditve objektivne novote, ki so podlaga za opozicijski ugovor iz 8. točke 55. člena ZIZ, mora dolžnik, če hoče z njimi uspeti, predlagati dokaze.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - prepozna pritožba - napoved pritožbe - pouk o pravici do pritožbe - pritožba v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo obdolženčevega starega očeta, podano v korist obdolženca kot nedovoljeno, češ da jo je podala oseba, ki za to ni upravičena. S tem je kršilo določilo čl. 367/II ZKP, ki pravi, da se v korist obdolženca smejo pritožiti med drugimi tudi sorodniki v ravni vrsti, med katere pa nedvomno spada stari oče obdolženca. Nadalje je sodišče prve stopnje tudi nepravilno zavrglo pritožbo obdolženca kot prepozno, češ da v 8-dnevnem roku ni napovedal pritožbe in je tako sodba postala pravnomočna prej, predno se je pritožil. Iz pritožbenih navedb in zapisnika o poteku glavne obravnave pa je razvidno, da je sodišče kršilo določilo čl. 362/I ZKP, saj je po razglasitvi sodbe poučil predsednik senata stranke le o pravici do pritožbe ne pa o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe. Ta kršitev določb ZKP pa je posledično pripeljala do zavrženja pritožbe obd. kot prepozne oziroma je pritožbeno sodišče razvlejavilo izpodbijana sklepa iz pritožbenega razloga po II. odst. 371. čl. ZKP.
ZPP (1977) člen 331, 331/1, 353/3, 331, 331/1, 353/3.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave
Ker je toženka na glavni obravnavi izjavila, da pripozna tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje utemeljeno brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, torej tudi na povrnitev pravdnih strokov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
KZ člen 22, 211, 211/2, 212, 212/1, 212/1-1, 22, 211, 211/2, 212, 212/1, 212/1-1. ZKP člen 372, 372-4, 372, 372-4.
kršitev kazenskega zakona - majhna tatvina - velika tatvina - vlom - poskus
Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakonika, ko je sledilo pravni opredelitvi kaznivega dejanja in vse tri obtožence spoznalo za krive poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I točka 1. KZ v zvezi s členom 25 in 22 KZ, saj noben podatek kazenskega spisa ni utemeljeval pritožbenih navedb zagovornikov dveh obtožencev, da so si z vlomom v trgovino nameravali prilastiti zgolj stvari majhne vrednosti. Zagovor enega od obtožencev, da so nameravali vzeti hrano, cigarete in pijačo tudi po oceni sodišča druge stopnje ne nudi nikakršne osnove za zaključek o priviligirani obliki kaznivega dejanja. Tudi zato je sodišče druge stopnje pritožbe obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljene.
motenje posesti - soposest dedičev in varstvo njihove posesti
Ker čl. 73 ZTLR nedvoumno določa, da dedič postane posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo, torej izrecno priznava "status" posestnika tudi dediču, ki v trenutku smrti zapustnika ni imel dejanske oblasti nad stvarjo, ki predstavlja predmet zapuščine, zaradi česar tudi za takšnega dediča veljajo vsi pravni učinki, ki jih zakon veže na dejstvo posesti. To velja še zlasti za pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti, ki je po določbi 75. čl.
Sodišče prve stopnje o povračilu stroškov, nastalih v zvezi z vročanjem izpodbijanega sklepa dolžniku, ni moglo odločiti, saj so ti stroški nastali v času po izdaji sklepa. Glede na določbo 5. odst. 38. člena ZIZ bo moral upnik najprej zahtevati povračilo nastalih stroškov, kar bo lahko storil vse do poplačila v izvršilnem postopku, sodišče pa bo o njegovem zahtevku odločalo samostojno (7. odst. 83. člena ZIZ).
V konkretnem primeru je nesporno, da je posojilo najela prvotožena stranka kot gospodarski subjekt in ne lastnika tega subjekta A. in I. N. osebno, kot fizični osebi. Imenovana tako s posojilno pogodbo nista prevzela nobene obveznosti, kot pravilno meni pritožba. Ker nista prevzela obveznosti, tožnik do njiju osebno na podlagi posojilne pogodbe nima terjatve, to pa pomeni, da bi bilo jamstvo, če bi bilo dano za obveznosti A. in I. N., glede na neobstoj njunih zasebnih obveznosti brezpredmetno in ne bi doseglo svojega namena. Po prepričanju drugostopnega sodišča je prav zato prepričljiv dejanski zaključek prvostopnega sodišča, da se je drugotožena stranka s poroštveno izjavo zavezala izpolniti terjatev prvotožene stranke, pritožba pa takšnih dejanskih ugotovitev ni uspela omajati. Nesporni ugotovitvi, da je posojilodajalec zahteval poroštvo druge tožene stranke za svojo terjatev iz posojilne pogodbe, sklenjene s prvotoženo stranko in da je lahko le na ta način pričakoval poplačilo terjatve, če posojilojemalec svoje obveznosti do njega ne bi izpolnil, drugačnih zaključkov od tistih, ki jih je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ne dopuščata. Laični zapis poroštvene izjave, ki namesto posojilojemalca, ki je gospodarska družba, navaja lastnika te gospodarske družbe namreč treba upoštevati v povezavi z drugimi dokazi, njegovo vsebino pa interpretirati v kontekstu vseh okoliščin primera, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo.
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odst. 355. čl. ZPP) ni podan.
neprištevnost - začasna duševna motnja - afekt - dejanje v afektu - huda telesna poškodba na mah
Opirajoč se na izvedensko mnenje izvedenca psihiatra, iz katerega izhaja, da obtoženec ne kaže znakov nobene duševne bolezni, da pa je na dogodek, ko je bila v prometni nesreči poškodovana njegova takrat 8-letna hči, reagiral z močnima afektoma strahu in jeze, ki sta tako močno vplivala na njegovo zavest, da je bila ta zamegljena oziroma zožana, je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja neprišteven, ko zaradi svojega takratnega psihičnega stanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja niti imeti v oblasti svoje ravnanje.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZNP člen 44, 44.
poslovna sposobnost
V pritožbi so zatrjevana nova dejstva, pomembna za presojo o tem, ali je nasprotni udeleženec zaradi svojega zdravstvenega stanja sposoben v celoti oziroma delno skrbeti zase, svoje pravice in koristi.
V primeru, ko je mesečna renta enaka razliki med neto plačo, ki bi jo tožnik prejemal kot voznik in med invalidsko pokojnino, ki jo dejansko prejema, je pomembna okoliščina izpolnitev pogojev za redno upokojitev s 40 leti pokojninske dobe.
Razmerje odgovornosti 30% : 70% delavca. Delodajalec odškodninsko odgovarja delavcu za povzročeno škodo, če dopušča, da delavci uporabljajo za hojo bazenovo desko. Delavec, ki ve, da je hoja preko deske prepovedana je soodgovoren za nastalo škodo 70%.
Za škodo, ki so jo povzročili s svojim protipravnim ravnanjem organi bivše pravne osebe Mesta Ljubljana so lahko tožene, kot enotni (nujni) sosporniki kvečjemu, novo nastale občine, kot pravne naslednice Mesta Ljubljana, dokler ni med njimi dosežen sporazum o razdelitvi premoženja Mesta Ljubljana.