javni uslužbenci - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - načelo transparentnosti - pričakovanje zasebnosti - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Pogodbe, ki jih mora tožeča stranka posredovati prosilki, se v celoti nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev, pri čemer pa se v skladu z odločbo prekrijejo tisti osebni podatki, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem. Rojstni datum, EMŠO in prebivališče niso v povezavi z delovnim razmerjem in zato je tožena stranka pravilno odločila, da se zgolj ti podatki prekrijejo.
Javni uslužbenec ne more pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu, podatkov o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta. Na ta način je državljanom omogočen nadzor nad delom javnih zavodov in nad porabo proračunskega denarja.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - razkritje zaupnih dokumentov - škodljive posledice - poslovna skrivnost
Vsebina obravnavanih dokumentov se nanaša na ureditev izvajanja pomorske pilotaže na območju koprskega tovornega pristanišča in se ne nanaša na interesna področja države (javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov), zato je ni mogoče varovati s stopnjo tajnosti. Tožnica je v oceni možnih škodljivih posledic izpostavila le pomembnost pomorske pilotaže za zagotavljanje varnosti plovbe v okviru pristaniške dejavnost, ni pa pojasnila, katerim zakonsko določenim interesom države bi škodovalo razkritje informacij in ni ocenila, kakšna škoda bi z razkritjem nastala delovanju in izvajanju nalog organa.
Ocena možnih škodljivih posledic je dokument, na podlagi katerega se preveri pravilnost določitve stopnje tajnosti ter spoštovanje pravnih in drugih pravil.
Ni jasno, na kakšni podlagi je toženka ob zaključku, da gre za dokumente, nastale v okviru notranjega delovanja delovne skupine Vlade in da bi z razkritjem teh nastale motnje pri delovanju organa, za iste dokumente ugotovila, da zahtevani zapisniki in zabeležke ne vsebujejo zgolj notranjega razmišljanja, ampak tudi dejstva, kar pomeni, da delovanje skupine nedvomno učinkuje tudi navzven in s čimer ima javnost pravico biti seznanjena. Tak zaključek je kontradiktoren in ga sodišče ne more preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - odvetnik - izvršilni naslov
Glede na to, da ZIZ predvideva več možnosti izvršilnih sredstev (30. člen ZIZ), le-te pa lahko upnik predlaga vse dokler terjatev ni v celoti poplačana (34. člen ZIZ), ureditev v 4. členu ZIZ odvetniku po presoji sodišča ne preprečuje opravljanja procesnih dejanj v interesu stranke (upnika), saj bo te podatke odvetnik lahko pridobil, ko bo sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen, posledično pa bo lahko torej dodatno predlagal izvršilno sredstvo (izvršbo na nepremičnine dolžnika). Po naravi stvari bo torej šlo bolj za časovni zamik pridobitve podatkov o nepremičninah (na trenutek, ko bo upnik oziroma zanj odvetnik razpolagal z izvršilnim naslovom), kot za odvzem dostopa do osebnih podatkov iz uradnih evidenc. Ko bo razpolagal z izvršilnim naslovom pa bo lahko odvetniku v pomoč pri pridobivanju podatkov o premoženju dolžnika tudi določba 31. člena ZIZ (informativni seznam dolžnikovega premoženja, 12. odstavek 31. člena ZIZ).
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - zapisnik - test javnega interesa
Po podatkih AJPES je tožnica organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo in je v 100 % lasti Republike Slovenije in je zavezanka po 1.a členu ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.
Tožena stranka je glede na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, pravilno presojala obstoj prevladujočega javnega interesa za razkritje zahtevane informacije s širših vidikov, to je njenega finančnega vpliva in okoljske sprejemljivosti investicije, za katero je nadzorni svet tožnice na Zapisniku z dne 19. 10. 2009 soglašal z izdajo starševske garancije za investicijo in dal predhodno soglasje k dokapitalizaciji TEŠ do višine 85,4 milijonov evrov v 2009.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - javna služba - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja
Eden od pogojev, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja ta, da se mora nahajati v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedenega torej jasno izhaja, da informacija javnega značaja, glede na tako zakonsko opredelitev, ne more biti odgovor na določeno vprašanje, lahko pa je to le določen dokument, iz katerega so odgovori razvidni.
ZUS-1 člen 33, 33/1, 33/1-2, 36/1, 36/1-6. ZPP člen 154, 184.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - sprememba tožbe - pravni interes - nesklepčnost - stranka z interesom - stroški - ugotovitveni zahtevek - izvršena odločba - pavšalne navedbe
Izvršitev izpodbijane odločbe je okoliščina, nastala po vložitvi tožbe, tožnik pa iz iste dejanske podlage uveljavlja drug zahtevek. Srememba tožbe je zato dopustna in zanjo privolitev toženca ni potrebna.
Tožnik z odpravo odločbe, ki bi vodila v to, da bi sodišče zavrnilo pritožbo oz. zahtevek, da bi toženec moral še enkrat odločiti, nima pravnega interesa, saj se je stranka z interesom že seznanila z sporno dokumentacijo, ki ji jo je po elektronski pošti posredovalo Ministrstvo za naravne vire in prostor. Glede podrednega ugotovitvenega zahtevka pa je ugotoviti, da so navedbe tožnika, kljub opozorilu stranke z interesom na pomanjkanje pravnega interesa in nesklepčnost, ostale na pavšalni ravni. Tožnik je v tožbi pravzaprav izpodbijal očitne kršitve toženca oz. ugotovitve, da projekt ne predstavlja poslovne skrivnosti tožnika in opozarjal, da je revidiran rudarski projekt avtorsko delo, ter da se ne strinja s presojo toženca, da se revidiran rudarski projekt nanaša na porabo javnih sredstev in tudi ne na okoljske podatke, ki naj bi bili absolutno javni. Tožnik s temi navedbami vsekakor ni izkazal pravnega interesa za ugotovitveno tožbo. Pravni interes za izpodbojno tožbo in tožbo na ugotovitev nezakonitosti, pa se med seboj razlikujeta.
Stranka z interesom je uspela s svojim predlogom v odgovoru na tožbo in pri pripravljalni vlogi, da se tožba zavrže oz. zavrne kot neutemeljena, zato je bila upravičena do povrnitve plačila stroškov postopka. Ugotoviti je, da je stranka z interesom s svojimi navedbami prispevala k odločitvi sodišča, saj je sodišče obvestila o dejstvu izvršitve izpodbijane odločbe ter osporavala pravnemu interesu tožnika za tožbo.
dostop do informacij javnega značaja - pravica do izjave - ogled na kraju samem
Kar zadeva pravico do izjave, je za odločitev nebistveno, ali je ogled in camera pokazal kakšne nove okoliščine ali ne, zato je tovrstno sklicevanje tožene stranke v odgovoru na tožbo, neutemeljeno. Načelo zaslišanja stranke namreč pomeni, da je stvar strankine presoje, ali bo v zvezi z rezultati ugotovitvenega postopka, konkretno ugotovitvami na ogledu in camera, podala kakšna svoja stališča, mnenja ali morebitne dodatne dokazne predloge ali ne.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - končno poročilo - nevarnost nastanka škode - nadzorni odbor občine - škodni test - osnutek ugotovitev
Za odgovor na vprašanje, ali zahtevano poročilo nadzornega odbora občine predstavlja dokument, ki je že zaključen in pri organu ni več predmet posvetovanja v smislu 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, so pravno relevantne izključno in samo okoliščine, ali je postopek nadzora končan ali ne, ter v kateri fazi postopanja in odločanja se dokument nahaja. Če je postopek nadzora zaključen in so opravljena vsa predpisana procesna dejanja ter je sprejet končen zaključek s priporočili nadzornega odbora, dokument pa je podpisan in vročen nadzorovani osebi, gre po naravi za končen dokument, četudi bi ta imel morda kakršnekoli (vsebinske ali formalne) pomanjkljivosti.
V okviru t.i. specifičnega škodnega testa gre za posebno oziroma ožjo obliko škodnega testa, pri katerem je edina pravno upoštevna škodna posledica napačno razumevanje vsebine zahtevane informacije v javnosti.
Zgolj zaskrbljenost organa ne šteje za zadosten izkaz, kadar je nevarnost napačnega razumevanja mogoče odpraviti na druge načine, ki ne bi ovirali dostopa do zahtevanih informacij, na primer z določenimi pojasnili oziroma obrazložitvami, ki bi nevarnost napačne razlage zmanjšali na minimum.
Zahtevano končno poročilo nadzornega odbora o pravilnosti in smotrnosti porabe proračuna in zaključnega računa proračuna občine se nanaša na porabo javnih sredstev občine, kar pomeni, da se ugotovitve opravljenega nadzora, zajete v končnem poročilu nadzornega odbora, nanašajo na javno porabo občinskih (javnih) sredstev, podatki o tem pa so že po odločitvi zakonodajalca na podlagi določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ javni.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice
Na namen prosilca, ki ni združljiv z namenom, ki ga zasleduje pravica dostopa, in ki pomeni zlorabo te pravice, se sklepa na podlagi kriterijev, ki jih je razvila sodna praksa, in ki se odražajo navzven v negativnih posledicah, ki jih ima vložena zahteva ali več povezanih zahtev na delo organa (ki je zaradi velikega števila vloženih in/ali obsežnih zahtev prekomerno obremenjen in s tem oviran pri delu, izpostavljen žalitvam, provokacijam, šikaniranju...).
Subjektivni namen, ki ga prosilec zasleduje z vloženo zahtevo, pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja ni pomemben (prav tako tudi ne pri presoji morebitne zlorabe pravice).
Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi zaključka sodnega postopka ni podana, saj ni izpolnjen eden izmed kumulativno zahtevanih pogojev za uveljavitev izjeme - to je, da je sodni postopek, v zvezi s katerim naj bi bili po zatrjevanju tožnika sestavljeni zahtevani dokumenti, še v teku.
Zgolj hipotetično in splošno sklicevanje na morebitne motnje in na škodo, ki bi lahko potencialno nastala, ne zadostuje za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/3. ZPosS člen 2, 2/3. ZVO-1 člen 6, 160, 160/3, 160/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - okoljski podatki - javnost podatkov
Plačilo končnega uporabnika izvajalcu občinske gospodarske javne službe za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema se šteje za podatek o porabi javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Za javnega velja tudi podatek o plačilu tožnice za odvajanje in čiščenje odpadne industrijske vode, čeprav se ta storitev, ki jo tožnici zagotavlja organ, izvaja kot njegova tržna dejavnost, torej izven sistema občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode.
Pojem t.i. okoljskih podatkov, ki so po zakonu absolutno javni, se v praksi Informacijskega pooblaščenca kot tudi v upravno sodni praksi razlaga široko. Dostop javnosti do podatkov o okolju (t.i. pravica do obveščenosti v okoljskih zadevah) je namreč predpogoj za uresničevanje drugih temeljnih procesnih pravic, ki jih mednarodno ter nacionalno okoljsko pravo zagotavlja posameznikom na področju okoljskih zadev. V ta namen je bila v ZDIJZ tudi sprejeta določba druge alineje tretjega odstavka 6. člena, ki je okoljskim podatkom določila status absolutno javnih podatkov. Po navedeni določbi se za okoljske podatke, ki morajo biti v vsakem primeru dani na voljo prosilcu, ne štejejo zgolj podatki o emisijah v okolje, odpadkih, nevarnih snoveh v obratu in podatki iz varnostnega poročila, pač pa tudi drugi okoljski podatki, določeni v zakonu o varstvu okolja, na katerega napotuje ZDIJZ.
Med podatke o naravnih virih in torej okoljske podatke sodi tudi podatek o količini vode, ki jo je v zadnjih desetih letih od dneva vložitve zahteve iz javnega vodovodnega omrežja porabila tožnica. Voda je namreč kot del naravnega okolja eden od naravnih virov, katerega raba predstavlja poseg v okolje oziroma njegovo obremenitev.
Informacija o količinah odvedene in v čistilni napravi očiščene odpadne (komunalne ali industrijske) vode predstavlja podatek, ki se nanaša na okolje, in za katerega ima javnost po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z določbami zakona o varstvu okolja prevladujoč interes, da se z njim seznani.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes
Tožnik si z obravnavano tožbo, s katero v bistvenem želi dobiti že prejete informacije od drugega organa (Vlade), ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj tudi z morebitno ugoditvijo tožbi ni mogoče spremeniti dejstva, da je tožnik že pridobil te informacije v tem upravnem postopku.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - zloraba pravice - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Po presoji sodišča v konkretni zadevi ni izkazano, da bi pri zahtevi prosilca za informacije javnega značaja, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev, šlo za zlorabo pravice prosilca po petem odstavku 5. člena ZDIJZ. Navedena zahteva prosilca namreč ni ne žaljiva in ne pretirano obsežna, organ pa glede na zahtevano količino dokumentov tudi ni izkazal, da prosilcu v zakonskem roku ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za delo organa. Po presoji sodišča tudi večje število zadev, vloženih s strani prosilca oz. nekajkratno ponavljajoča se zahteva, samo po sebi namreč ne zadošča za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, četudi to utegne organu povzročiti določene neprijetnosti.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - razkritje zaupnih dokumentov - javni interes
Tehtanje javnega interesa za razkritje na eni strani se izvede s primerjavo interesa drugih oseb za omejitev dostopa, to pa na podlagi dejanskih ugotovitev, za katere more biti predhodno navedena trditvega podlaga. Zato se od primera do primera tehta, ali je treba dati prednost javnemu razkritju podatkov ali poslovni skrivnosti glede na "občutno škodo", ki bi z njenim razkritjem lahko nastala. Opravljeno tehtanje torej lahko obvaruje poslovno skrivnost, koliko bi njen pomen zaradi možnosti nastanke občutne škode pretehtal. Vendar pomena podatkov za subjekt, organ ne more ugotoviti drugače, ko da mu jih ta subjekt predstavi - in to je okvir, ki ga ima organ za ugotavljanje dejstev s tem v zvezi, pri tem pa mora tudi upoštevati, da se izjeme od dostopa do intormacije javnega začaja razlagajo ozko, ne pavšalno oziroma široko.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZOdv člen 6.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - tajnost odvetnikovih podatkov
V interesu javnosti je seznaniti se z določili o predmetu pogodbenega razmerja in vseh obveznostih, saj se šele z razkritjem celotne pogodbe lahko opravi presoja, ali bi lahko bilo razpolaganje z javnimi sredstvi za istovrstne storitve smotrnejše, če ne bi bila sklenjena obravnavana pogodba.
ŠOU A., ki mora na podlagi izpodbijane odločbe razkriti zahtevane podatke, nima dolžnosti varovanja odvetniške zasebnosti, saj ta zavezuje le odvetnike, ne pa državnih organov in oseb javnega prava, kadar so v razmerju stranke z odvetniki.
Odsotnost ureditve odvetniške zasebnosti v ZDIJZ kot izjeme od dostopa do informacij javnega značaja še ne pomeni, da je podana protipravna pravna praznina, saj so omejitve dostopa do informacij lahko določene tudi v področni zakonodaji, pri čemer jih mora tožena stranka upoštevati pri presoji izjem od dostopa do informacij javnega značaja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s sklicevanjem na izpodbijano odločbo v tem upravnem sporu ne more doseči, da bi prosilec ali kdo tretji podatke o kratici imena in priimka uradnika tožeče stranke iz tega zapisnika, širil drugim.
Tožeča stranka ne izkazuje svojega pravnega interesa za predlog za izdaje začasne odredbe oziroma vložitev tožbe v upravnem sporu.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zaupni podatki - test javnega interesa
Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Bistveno je, da javni organ ustvari informacijo javnega značaja pri svojem delu in v postopkih, za katere je odgovoren v skladu s predpisi. Ni nujno torej, da organ informacijo ustvari sam. Informacijo lahko pridobi od drugih oseb javnega ali zasebnega prava. Tudi če je določen dokument po svoji naravi informacija javnega značaja zaradi navedene povezanosti z izvajanjem javne službe, pa to ne pomeni, da je dostop do dokumenta absoluten oziroma povsem neomejen.
Test prevladujočega interesa javnosti pomeni izjemo od izjem. Interes javnosti, kot splošni interes, ne služi le interesom ozke skupine oseb, ampak je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju ter s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Test javnosti ni namenjen razkritju nečesa, kar je "interesantno za javnosti", temveč razkritju tistega, kar je v "interesu javnosti". Z uporabo testa interesa javnosti v primeru dostopa do informacije javnega značaja, se tehtata dva javna interesa: (i) na eni strani pravica dostopa do informacij in v širšem kontekstu pravica do svobode izražanja ter (ii) na drugi strani interesi, ki jih ščitijo izjeme po ZDIJZ.
Zaposleni pri Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nadzora ali drugih poslov za Banko Slovenije, varovti kot zaupne in da zaupnih informacij ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Toženka je pravilno odločila in dovolila dostop do podatkov Dokumentov LM in R v obsegu, ki mu daje podlago prvi odstavek 6.a. člena ZDIJZ in sicer: podatek o vrsti posla; o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja; pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil; datum in trajanje posla in enaki podatki iz aneksa k pogodbi (v nadaljevanju Razkriti podatki). Pravilno je po presoji sodišča zavrnila tožnico, da ni izkazala, da bi razkritje Razkritih podatkov huje škodovalo konkurenčnemu položaju tožnice na trgu. Pravilno je tudi stališče toženke, da je treba izjemo od izjem tretjega odstavka 6. a člena ZDIJZ, razlagati ozko in strogo.
Pri tem sodišče dodaja, da tožnica ne more biti uspešna v dokazovanju tretjega odstavka 6.a. člena ZDIJZ, kot je mogoče povzeti, navedbo o tem, da bodo (pogodbeniki) trpeli škodo. Zavezanec po ZDIJZ je namreč tožnica in v kontekstu tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ se presoja le konkurenčni položaj tožnice in ne sopogodbenikov.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
Akt, ki opredeljuje poslovno skrivnost, ne more veljati za nazaj. Kršitve poslovne skrivnosti so lahko samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je akt, ki opredeljuje poslovno skrivnost, veljal. Subjektivno merilo namreč zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, pri čemer je lahko odredba dana v splošnem ali posamičnem aktu, biti mora jasna, pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati in ne sme veljati za nazaj, pač pa so kršitev poslovne skrivnosti lahko le tista dejanja, ki so bila kot poslovna skrivnost določena že v času, ko je odredba veljala.
dostop do informacij javnega značaja - razširitev zahteve - konkretizacija - pomanjkljiva obrazložitev - pravica do izjave
Tožnica je z zahtevkom z dne 11. 12. 2020 zaprosila za dostop do vse možne dokumentacije. Ko je v dopolnitvenem postopku (prvič) prejele še dodatno gradivo občine, pa je šele imela možnost da dokumente, za katere je menila, da vsebujejo zahtevane informacije glede ceste, tudi določno opredeli. S tem zahteve ni razširila, pač pa jo le konkretizirala. Toženec je zato napačno uporabil določbo 133. člena ZUP in se v tem delu ni opredelil do vsebinske utemeljenosti zahteve tožnice glede tam predlaganih dokumentov.
informacija javnega značaja - izjeme - dostop do informacij javnega značaja - varstvo podatkov - delni dostop
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožena stranka možnosti delnega dostopa ni obravnavala in se v obrazložitvi do te možnosti ni opredelila, čeprav se zahteva tožečih strank izrecno nanaša na delni dostop do IJZ, to je na del zapisnika, ki se nanaša na njiju.
Tožena stranka bi morala presojati in obrazložiti, ali lahko zahtevi ugodi tako, da dovoli delni dostop do dela zapisnika, ki se ne nanaša na varovane podatke, torej na del poslovanja, ki (po zgoraj obrazloženem) ni varovano kot poslovna skrivnost poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (6. a člen ZDIJZ). Glede na to, da spadata obe tožeči stranki pod izjemo od varovanja osebnih podatkov (kot je obrazloženo v 16. točki te odločbe), tudi ni ovira, da bi bili prepoznavni v delu v katerem zahtevata dostop do informacije javnega značaja.