zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - informacije javnega značaja - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
Organ, ki zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca ni sprožil upravnega spora, je dolžan prosilcu skladno z odločbo Informacijskega pooblaščenca poslati zahtevani dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo. To pa s sklepanjem po nasprotnem (argumentum a contrario) pomeni, da zavezanec za dostop do informacij javnega značaja prosilcu ni dolžan poslati zahtevanih podatkov, če vloži tožbo zoper odločbo informacijskega pooblaščenca. Zakonodajalec je torej določil izjemo od splošnega pravila, določenega v prvem odstavku 32. člena ZUS-1, kar pomeni, da ima tožba zavezanca zoper odločitev informacijskega pooblaščenca suspenzivni učinek.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1, 25, 25/2. ZSta-1 člen 7, 7/1, 2, 22, 22/4. ZGPro člen 6, 6/2. ZASP člen 9, 9/1-2. URS člen 39, 39/2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - pravna oseba javnega prava - avtorsko delo - slovenski nacionalni standard
Brez dvoma je oseba javnega prava tista oseba, ki ji tak status izrecno določa zakon. To velja tudi za tožnika, ki mu tak status določa prvi odstavek 7. člena ZSta-1, drugi odstavek istega člena pa poleg tega določa še, da tožnik posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ta zakon posameznih vprašanj ne ureja drugače. Tožnik zato nedvomno spada med zavezance iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Kot rečeno, je njegov status opredeljen z izrecno zakonsko določbo, besedilo te določbe pa ne daje nobene podlage za sklepanje, da se ne bi nanašala na tožnika oziroma njegovo dejavnost v celoti.
Nacionalni standardi tako po načinu nastanka kot po zakonski opredelitvi že na prvi pogled v celoti ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Da so slovenski nacionalni standardi avtorska dela v skladu s predpisi o avtorski pravici, izhaja že iz določbe četrtega odstavka 22. člena ZSta-1, ničesar drugega pa ne navaja niti nobena od strank v tem upravnem sporu, zato sodišče brez pridržkov in brez nadaljnje obrazložitve slovenske nacionalne standarde obravnava kot avtorska dela.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 1a, 1a/2, 4. ZZelP člen 13a, 13a/1, 13a/2.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava
Pravna teorija in upravnosodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe. Med te kriterije med drugim spadajo način ustanovitve, namen delovanja, morebitno izvajanje javnih nalog, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja in narava funkcij oziroma delovanja ter način financiranja
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - delničarski sporazum - podatki o porabi javnih sredstev
Delničarski sporazum, kljub določbi, da je njegova vsebina poslovna skrivnost, vsebuje podatke o porabi javnih sredstev, torej podatke, ki so absolutno javne informacije v smislu tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in zato dostopa do teh podatkov, ob upoštevanju 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni dopustno zavrniti.
Kot "porabo javnih sredstev" ni mogoče razumeti zgolj višine javnih sredstev za pridobitev delnic ali dosežene kupnine ob njihovi prodaji, pač pa tudi dogovore o uveljavljanju korporacijskih pravic iz delnic, saj ti vplivajo na poslovanje delniške družbe, posledično tudi na njeno vrednost, oziroma na vrednost delnic (tako knjigovodsko kot tržno), s tem pa na javna sredstva. Smiselno enako je navsezadnje mogoče zaključiti tudi na podlagi tožbenih navedb drugotožeče stranke, ko pojasnjuje, da bi razkritje delničarskega sporazuma lahko vplivalo na vrednost delnic (špekulativno, da bo njihova vrednost verjetno padla), kar že samo po sebi pove, da je vsebina Delničarskega sporazuma taka, da bo vplivala na sredstva drugotožeče stranke, torej javna sredstva, glede na to, da so delnice, ki jih je pridobila s takimi sredstvi, sestavni del njenega premoženja.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki - začasna odredba
Tožeča stranka nastanek škode, ki bi lahko nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta, dodatno opisuje v tožbi, vendar ne pove, zakaj teh navedb ni navedla že v prvostopenjski odločbi. S svojimi pavšalnimi navedbami v prvostopenjski odločbi, da razkritje dokumenta lahko škodi bilateralnim odnosom med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo na področju zaščite slovenske manjšinske skupnosti v Avstriji, tožeča stranka svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja
Za presojo zakonitosti izpodbijanega akta je treba presoditi, ali iz načina vlaganja prosilčevih zahtev izhaja njegov namen prekomerno zasipati tožečo stranko z delom in jo s tem ovirati pri opravljanju nalog ter poseči v njeno dostojanstvo oziroma ali vloženi zahtevi tožeči stranki namerno povzročata kakšne neprijetnosti ali druge nevšečnosti.
Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka.
Ker gre v obravnavani zadevi v pretežnem delu za plačilne liste in za odredbe za delo preko polnega delovnega časa, torej za podatke o porabi javnih sredstev, v tem delu ne gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Zahtevi za posredovanje podatkov o vodostajih ni mogoče ugoditi, če prvostopenjski organ s temi podatki ne razpolaga. Ker tožeča stranka v tožbi navaja, da bi glede na veljavne predpise, pri čemer se sklicuje predvsem na ZVO-1 in na Pravilnik o monitoringu stanja površinskih voda, prvostopenjski organ z zaprošenimi podatki moral razpolagati, sodišče pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ ugotavlja le-to, ali zahtevani dokumenti obstajajo v materializirani obliki. Ne ugotavlja pa se, ali bi organ glede na predpise s takšnimi podatki moral tudi razpolagati.
dostop do informacij javnega značaja - univerza - javna služba - svetovanje - informacija javnega značaja
Primarna naloga fakultete, ki je članica državne univerze, je torej izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, fakulteta tudi prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko fakulteta opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanje
Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti, saj bi se mu prav iz tega razloga odrekal dostop do s tem povezanih informacij.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta - delni dostop - varovanje nemotenosti dela državnih organov
Priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta, če je to mogoče opraviti enostavno in hitro.
Tožnica ugovor, da bi posredovanje zahtevanih podatkov (s tem povezan priklic in nato anonimizacija) popolnoma ohromilo njeno delo, poda zgolj pavšalno.
dostop do informacij javnega značaja - anonimna prijava - prekoračitev policijskih pooblastil
Glede na vsebino prijave ter očitno izraženo željo prijavitelja po anonimnosti so organi v obravnavani zadevi po presoji sodišča dolžni na podlagi določbe četrtega odstavka 118. člena ZNPPol varovati tajnost vira prijave. Po omenjeni zakonski določbi, na uporabo katere napotuje tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ, in na katero se v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno sklicuje tudi Informacijska pooblaščenka, so predmet varstva osebni podatki prijavitelja, ki se zaradi zaščite njegove identitete ne smejo razkriti nikomur (razen sodišču na podlagi sodne odredbe).
Namen varstva vira prijave po določbi tretjega odstavka 5a. člena ZDIJZ je namreč zaščita prijaviteljev pred morebitnim razkritjem, ki vzpodbuja k prijavi kršitev, kar je v interesu javnosti. Zato je treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Da je treba zahtevane podatke varovati kot poslovno skrivnost na podlagi drugega odstavka 39. člena ZGD-1 (to velja za banke, ki se na poziv organa niso odzvale), torej po objektivnem kriteriju, pa je po presoji sodišča tožena stranka pravilno utemeljila z ugotovitvijo, da podatki o najetih kreditih razkrivajo financiranje banke, stanje banke, njene dolgove ter obdobja najemanja večjih kreditov in da so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnim konkurentom bankam povzročila občutno škodo.
ZDSta statistične podatke posebej varuje, zato je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja glede poročila o posojilih, ki so jih v Sloveniji registrirane banke najele v EUR (ali SIT) in CHF, obstaja izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - zavrnitev dostopa - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki - državna statistika
Banka Slovenije nedvomno zbrane podatke uporablja tudi v okviru svojih nalog nadzora nad bankami, odločilno v tem upravnem sporu pa je, da zahtevani podatki sodijo na področje državne statistike in je zato za te podatke podana izjema po 4. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
poslovna skrivnost - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti. Koncesijska pogodba tako ne predstavlja varovane poslovne skrivnosti, kar pomeni, da organ prosilcu dostopa do zahtevane pogodbe ne more zavrniti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi še ni razpolagalo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - dolžnost varovanja tajnosti podatkov
Varovanje tajnosti vira predstavlja že samo dejstvo oz. informacija, da je v konkretni zadevi prijavitelj vložil prijavo, kar bi posledično pomenilo, da že posredovanje kakršnega koli podatka o tem, ali se je pred organom vodil konkretni postopek, v katerem je prijavitelj poimensko naveden, predstavlja kršitev dolžnosti varovanja tajnosti vira.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta
V postopku za dostop do informacij javnega značaja Informacijski pooblaščenec nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa v zvezi s tem, zakaj določenih podatkov nima. Po mnenju sodišča sta tako prvostopenjski organ kot tožena stranka v okviru svoje pristojnosti naredila vse, kar se je dalo storiti v navedeni zadevi. V postopkih po ZDIJZ se ugotavlja zgolj to, kaj v danem trenutku pri zavezancu obstaja in kaj ne in kaj od tega ustreza definiciji informacije javnega značaja. Ne more pa se v tem postopku ugotavljati, ali je pravilno, da določenih podatkov pri zavezancu ni.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba
Podatek, ki je javen že po zakonu, predstavlja tudi vsebina koncesijske pogodbe, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, ki se izvaja v interesu javnosti.
Za porabo javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba šteti tudi vsak sporazum o (bodoči) porabi javnih sredstev, četudi dogovor še ni stopil v veljavo in se z javnimi sredstvi tudi še ni razpolagalo.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - koncesijska pogodba - izjeme od dostopa
Podatke, ki so javni že po zakonu, opredeljuje tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu dostop do določenih podatkov dovoli ne glede na izjeme od načela prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda - razkritje podatkov
Sodišče je ocenilo, da je verjetno, da bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe, ki Občini Ajdovščina nalaga, da mora A. posredovati Delničarski sporazum, ki ga je ta sklenila s tožečo stranko, slednji nastala težko popravljiva škoda. Če bi se namreč A. še pred pravnomočno odločitvijo v tem upravnem sporu seznanilo z Delničarskim sporazumom, kasneje pa bi se izkazalo, da za posredovanje teh podatkov ni pravne podlage, takega razkritja ne bi bilo več mogoče popraviti oz. vzpostaviti prvotnega stanja in je to razlog za ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe.