ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1. ZDDV-1 člen 138. ZUP člen 237.
informacije javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV
V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
ZDIJZ člen 27, 27/4. ZUP člen 214, 237, 238, 247, 251, 254.
dostop do informacij javnega značaja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - kršitev pravil postopka
Iz določb ZUP, ki se nanašajo na odločanje o pritožbi, izhaja pravilo, da organ druge stopnje pri tem odločanju upošteva tista dejstva, ki so obstajal v času odločanja na prvi stopnji. Toženka ni pravilno uporabila določb zakona, ko je izpodbijano odločbo, s katero je ugodila prosilčevi pritožbi in delno odpravila prvostopenjsko odločbo, oprla na golo dejstvo, ki je nastalo šele po izdaji prvostopenjske odločbe.
Toženka bi morala, kolikor v določbah ZUP ni našla podlage za to, da zavrže prosilčevo pritožbo, o njej vsebinsko odločiti v okviru pravil, ki jih za odločanje o pritožbi določa ZUP, in pri tem obrazloženo ugotoviti, ali je tožnica v postopku na prvi stopnji popolno in pravilno ugotovila dejstva, pomembna za odločitev, ali je spoštovala pravila postopka in ali je v svoji odločbi pravilno uporabila materialni predpis. Tako bi že v izpodbijani odločbi tudi razčistila za odločitev pomembna dejanska in pravna vprašanja, o katerih stranke izmenjujejo stališča v tem upravnem sporu.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna služba - svetovalna dejavnost fakultete
ZDIJZ omogoča vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja, ne da bi vložnik zahteve za dostop za to moral izkazati nek konkretni pravni interes.
Primarna naloga PF, ki je članica državne univerze, je izvajanje javne službe v visokem šolstvu in zaradi opravljanja dejavnosti, ki sodijo v okvir te javne službe, PF prejema javna sredstva. Druge dejavnosti, tudi svetovalno, pa lahko opravlja le, če s tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. V tem pogledu je izvajanje (tudi) teh dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava. V primeru, da navedene zahteve niso spoštovane, to pomeni, da so zaradi opravljanja drugih dejavnosti ovirane dejavnosti javne službe in da se javna sredstva namesto za izvajanje javne službe porabljajo za pokrivanje stroškov drugih dejavnosti. To pa pomeni, da se v odvisnosti od konkretnih okoliščin primera, ko gre za državno univerzo, določene zahtevane informacije lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ. Za odločanje v obravnavani zadevi je torej relevantno, ali je PF svetovalno dejavnost, na katero se nanaša tožnikova zahteva za dostop do informacij javnega značaja, izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in da je bilo s prihodki iz svetovalne dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti.
Le če je izkazano, da zaradi izvajanja druge - svetovalne dejavnosti niso bile ovirane dejavnosti javne službe in da je bilo s pridobljenimi prihodki zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju svetovalne dejavnosti, je mogoče to dejavnost oziroma dokumente, ki se nanjo nanašajo, opredeliti kot informacije, ki ne sodijo v delovno področje organa v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sicer pa je treba šteti, da gre za informacije javnega značaja, ki jih organ prosilcu mora posredovati, če ni podana katera od izjem iz 6. člena ZDIJZ.
ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-8. ZUP člen 232.
varstvo osebnih podatkov - posredovanje osebnih podatkov - pristojnost za odločanje o pritožbi
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je Informacijski pooblaščenec po prejemu zadeve ugotovil, da v obravnavani zadevi ne gre za pritožbo posameznika, zaradi česar bi bil pristojen za odločanje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP, saj tožnik v obravnavani zadevi ni zahteval podatkov, ki bi se nanašali nanj, temveč podatke tretjih oseb. V tem primeru pa ga je v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 treba šteti za uporabnika osebnih podatkov, zato je za odločanje o pritožbi treba uporabiti splošno določbo 232. člena ZUP. Po tej določbi o pritožbi odloča Ministrstvo za zdravje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZDIJZ člen 5a, 5a/1, 6, 6/1, 6/1-7, 27, 31.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - upravni postopek - podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen
Predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu in s tem upravni akt, ki se lahko izpodbija, je odločba, s katero informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ odloči o pritožbi prosilca zoper odločbo organa, s katerim je ta njegovo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil ali zavrgel.
Toženka šteje, da „poseben“ upravni postopek po ZBan-1 še ni končan. Glede na to, da gre za izjemo od dostopa do informacij javnega značaja in jo je zato treba obravnavati restriktivno, bi morala toženka najprej pojasniti, za kateri konkretni upravni postopek iz ZBan-1 v obravnavanem primeru (NLB) sploh gre, upoštevaje, da je organ cenitvi stanja bank naročil pri zunanjem izvajalcu v postopku nadzora zoper NLB in da je bila odločba o izrednih ukrepih že izdana in izvršena.
dostop do informacij javnega značaja - ponovna uporaba informacij - cena ponovne uporabe informacij
V postopku je Informacijski pooblaščenec ob pregledu „in camera“ pri AJPES-u preverjal, kateri podatki in v kakšni obliki se bodo ponovno uporabljali pri tožeči stranki in ugotovljeno je bilo, da gre za širši nabor podatkov, kot so dostopni na spletnih straneh AJPES-a z javnim vpogledom. Zato sodišče nima pomislekov v pravilno odločitev glede tega, da gre v obravnavanem primeru za takšno ponovno uporabo informacij javnega značaja, za katero je treba plačati nadomestilo.
informacija javnega značaja - vpogled v informacijo - stroški posredovanja informacij
Sodišče se strinja s tožencem, da jasno in nedvoumno besedilo 34. člena ZDIJZ ne pušča nobenega prostora za drugačno interpretacijo, kot da je vpogled v informacijo brezplačen, morebitno zaračunavanje materialnih stroškov pa se lahko nanaša le na posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa.
informacije javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - podatki zdravstvenem stanju - invalidska odločba in zdravniška mnenja
V zadevi ni sporno, da je tožnica s tem, ko je zahtevala invalidsko odločbo in zdravniška mnenja zdravstvenih komisij, na podlagi katerih naj bi bila sodniku priznana pravica do invalidske upokojitve, zahtevala podatke o njegovem zdravstvenem stanju, kar ustreza opredelitvi osebnega podatka iz 1. točke 6. člena ZVOP-1. Po tej določbi je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Prav tako ni sporno, da za pridobivanje oziroma obdelavo teh podatkov po tem ali kateremkoli drugem zakonu ni upravičena in da v tej zadevi zahtevani podatki niso neposredno v zvezi z opravljanjem sodnikove funkcije.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom - sponzorski pravni posli - donatorski pravni posli
Glede na namen določitve novih zavezancev po ZDIJZ, razviden iz obrazložitve predloga ZDIJZ-C, za razlago 1.a člena tega zakona ni bistveno, ali osebe javnega prava dejansko izvajajo prevladujoč vpliv, temveč, kot pravilno navaja upravni organ, da bi ga glede na večinski delež lahko izvajale.
Organ je štel, da so vsi dokumenti, ki se nanašajo na testiranje oziroma oddajo v brezplačno uporabo za namene testiranja, sponzorski pravni posli, dokumenti, ki se nanašajo na darila, pa donatorski pravni posli oziroma pravni posli, ki imajo enake učinke kot sponzorski ali donatorski pravni posli. Zgolj tožničin namen dodeljevanja naprav za testiranje ali kot darilo, pa po presoji sodišča še ne pomeni, da gre za sponzorske ali donatorske pravne posle oz. za pravne posle, ki imajo tak učinek.
ZDIJZ člen 2, 2/1, 5, 5/1. ZEKom-1 člen 231, 231/2.
informacija javnega značaja - imetnik pravice za pridobitev informacije javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Imetnik pravice za pridobitev informacije javnega značaja je vsaka fizična in pravna oseba, ne pa tudi organ (svet), ki nima pravne osebnosti.
Če agencija zahtevanih informacij ne da na podlagi ZEKom-1, se lahko postavi le vprašanje zakonitosti njenega delovanja in s tem povezane odgovornosti pristojnih v agenciji, posledično pa tudi tistih, ki so dolžni izvajati nadzor nad njenim delovanjem. Ne more biti pa to razlog, da bi prosilec v konkretni zadevi pridobil informacije javnega značaja mimo določb ZDIJZ, niti se toženka v prid svoji odločitvi ne more sklicevati na drugi odstavek 231. člena ZEKom-1 v smislu, da če ta prosilcu dopušča možnost zahtevati od tožnika zelo širok obseg informacij, potem ima prosilec možnost od njega zahtevati tudi informacije javnega značaja v skladu z ZDIJZ. Razloga, zaradi katerih zakon v enem ali drugem primeru daje podlago za pridobivanje informacij, sta namreč bistveno različna: z ZEKom-1 je organu (svetu) na ta način omogočeno opravljanje zakonsko določene vloge strokovnega oz. posvetovalnega telesa, medtem ko naj bi dostop do informacij javnega značaja zagotavljal transparentnost delovanja državnih organov in drugih subjektov, naštetih v ZDIJZ, v razmerju do javnosti.
ZDIJZ člen 6, 7, 17, 21. ZGD-1 člen 39. URS člen 15, 39, 74.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - delni dostop - poslovna skrivnost
V fazi odločanja tožene stranke je bilo jasno, da tožnik zahteva zgolj dostop do zaključenih ugotovitev Poročila o projektu iz točk 4.3. in 4.4. To pomeni, da bi tožena stranka morala primerjati vsebino objavljenega članka v časopisu K. z zaključnimi ugotovitvami Poročila o projektu v točkah 4.3. in 4.4. in če bi ugotovila, da se po vsebini ujemata, bi morala tožniku posredovati, kje se zahtevana informacija nahaja, in zahtevo zavrniti; če pa bi ugotovila, da se vsebini ne ujemata, potem bi morala presojati, če so v navedenih točkah Poročila o projektu poslovne skrivnosti vpletenih operaterjev.
Ker tožena stranka pri uporabi testa javnega interesa ni uporabila določb ZEKom-1, ki se nanašajo na razmerje med ZDIJZ in ZEKom-1, je odločba nezakonita, saj se je niti ne da preizkusiti.
ZDIJZ člen 1a, 1a/8, 22, 25, 26a, 27. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-6.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava - dopis kot zavrnilna odločba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - pravni interes
Ker je izpodbijani sklep po svoji vsebini dejansko nadomestil pritožbeno odločbo, saj je tožniku naložil odločanje o zahtevi na drugi pravni podlagi, ne pa podaljšal roka za odločitev, ker te tožnik še ne bi sprejel, sodišče šteje, da ne gre za procesni sklep, ampak za odločbo, zoper katero je dopusten upravni spor (31. člen ZDIJZ). Kljub temu pa za vsebinsko obravnavanje tožbe ni izpolnjena nadaljnja procesna predpostavka, to je pravni interes za izpodbijanje sklepa.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - dolžnost zavezanca varovati poslovno skrivnost
Družbe B. d.o.o., C. d.d. in D. d.d., ki so sodelovale v postopku javne dražbe, so se v upravnem postopku pred toženko sklicevale na varovanje svoje poslovne skrivnosti, zato je bila tožnica na podlagi drugega odstavka 40. člena ZGD-1 dolžna varovati njihovo poslovno skrivnost. Na tej podlagi je torej lahko kot zavezanka po ZDIJZ zavrnila dostop do zahtevane informacije. Vendar je toženka kot pritožbeni organ v postopku po ZDIJZ ugotovila, da pogoji za izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja niso podani. S tako odločitvijo je odpadla podlaga za tožničino odškodninsko in kazensko odgovornost.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka je prepričljivo navedla, da zahtevane informacije predstavljajo varovani osebni podatek uslužbenca policije v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi izpodbijani drugostopenjski upravni akt ne izpolnjuje procesnih predpostavk o predmetu upravnega spora, saj ne vsebuje vsebinske odločitve oziroma z njim postopek odločanja o zadevi ni končan. Tožena stranka je namreč izdala procesni akt, ki je odpravil (vsebinsko) prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnil v ponoven postopek prvostopenjskemu organu. To pomeni, da s tem aktom o tožnikovi pravici ali pravni koristi ni bilo odločeno niti ni bil postopek odločanja o zadevi končan.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - zavrnitev zahteve
Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik na toženo stranko naslovil zahtevo, naj mu posreduje poročilo oziroma izsledke inšpekcijskega nadzora nad uporabo IMSI lovilcev v policiji. Tožnik je zahteval rezultate inšpekcijskega nadzora, ti pa še niso nastali, torej se ne nahajajo v materializirani obliki, zato zahtevi ni bilo mogoče ugoditi.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba
Zavezanec za posredovanje podatkov, ex lege ni dolžan posredovati zahtevanih dokumentov dokler ni o tožbi pravnomočno odločeno in sodišče v takih primerih šteje, da ni izkazana nevarnost, da bi tožniku kot prizadeti stranki zaradi izpodbijane odločbe grozila težko popravljiva škoda v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru, ko tožbe sicer ni vložil organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, temveč tožeča stranka, je sodišče ob upoštevanju načela enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom ugodilo zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je premalo konkretiziran, saj je v 1. točki izreka določeno le, da se v delni odločbi z dne 23. 3. 2012 izločijo osebni podatki, poslovne skrivnosti in podatki, ki so bili pridobljeni in/ali sestavljeni zaradi upravnega postopka. V izreku bi bilo potrebno določno in konkretno navesti, kateri so ti podatki in katere poslovne skrivnosti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - varstvo osebnih podatkov - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - obrazložitev odločbe
V obrazložitvi ni nikjer konkretizirano, zakaj bi bil opis dejanskega stanja posameznega prekrškovnega primera varovan osebni podatek, če se hkrati brišejo vsa osebna imena, naslovi in EMŠO. Torej je obrazložitev v tem delu tako pomanjkljiva, da se odločbe ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZDDV-1 člen 138. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1, 34a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
informacija javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV - izrek odločbe
V skladu z 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
Razen zgoraj navedenega pa je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti tudi iz razloga, ker je izrek odločbe nerazumljiv in tudi sam s seboj v nasprotju. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da se odpravi račun. Obenem je ta del izreka v nasprotju s 1. točko izreka, kjer je navedeno, da se 2. točka izreka prvostopenjske odločbe odpravi le v delu, ki se nanaša na 22 % DDV, medtem ko je v 2. točki drugostopenjske odločbe navedeno, da se račun odpravi v celoti, kar pomeni, ne le v delu, ki se nanaša na DDV, ampak tudi v preostalem delu.