ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.
dostop do informacij javnega značaja - od drugega organa pridobljena informacija - zapis seje vlade - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - motnja pri delovanju organa - dokazno breme
Pri presoji, ali je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba vsakič od primera do primera, glede na konkretne okoliščine, oceniti, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, kar pomeni, da je rezultat te ocene lahko različen s potekom časa.
Breme dokazovanja, da bi razkritje zahtevane informacije (konkretno je to zapis obravnave določene točke seje Vlade RS) s standardom onkraj dvoma je na strani tožnika – Vlade RS, saj ta najbolje pozna in zato lahko opiše in izkaže motnje pri delovanju organa.
Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ med informacije javnega značaja uvršča informacije, ki jih je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali jih je pridobil od drugih oseb. V ZDIJZ ni podlage za stališče, da bi organ v primeru, če informacijo dobi od drugega organa, moral slediti stališču tega drugega organa, o tem da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in uporaba škodnega testa ali /in testa javnega interesa pride(ta) v poštev samo, če se pred tem ugotovi, da sta izpolnjena oba pogoja za izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135. URS člen 2, 15, 15/3, 15/5, 39, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacij javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek za dostop do informacij javnega značaja in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil; za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe nedopustno poseženo glede na to, da prosilec očitno ne potrebuje več zahtevanih podatkov in je od zahtevka odstopil. V primeru zavrženja in tudi zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prizadeti stranki v nasprotju z njeno jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino ter upoštevaje načelo pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1 upravni akt odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, v katerem bo toženka z umikom zahtevka prizadete stranke morala ravnati ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bilo v skladu z načelom pravne države, ki lahko zajema tudi načelo pravičnosti, če bi morala toženka poravnati stroške postopka tožniku. Zato je sodišče glede stroškovnega zahtevka uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/2. ZEKom-1 člen 126, 126/4, 126/5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - škodni test - konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem
Toženka je nepravilno interpretirala prvi odstavek 39. člena ZGD-1 v smislu, da mora biti tudi na samem dokumentu označeno, da gre za poslovno skrivnost, in da ni dovolj, če družba s posebnim aktom določi, da so določeni podatki poslovna skrivnost. Nato je zavzela še drugo pravno stališče, in sicer, da poslovna skrivnost ni podana tudi zato, ker se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni. Škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne izvaja, če sploh ne gre za poslovno skrivnost. Toženka pa izmenično enkrat zagovarja rezultat škodnega testa, drugič navaja, da sploh ne gre za poslovno skrivnost, ti dve pravni argumentaciji pa se medsebojno izključujeta. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti.
Prav gotovo ne gre za poslovne skrivnosti v delu zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na javno službo in morajo biti javni že na podlagi zakona; kljub temu pa gre lahko za poslovne skrivnosti v tistem delu, kjer se podatki nanašajo na tržno dejavnost, in za ta del podatkov bo morala tožena stranka izvesti škodni test iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem bo lahko upoštevala pravilno stališče, da se zavezanec po ZDIJZ ne more izogniti dostopu do informacije javnega značaja s tem, da podatke o tržni dejavnosti in dejavnosti na podlagi javne službe ne evidentira ločeno. Pri izvedbi škodnega testa tudi ni brez vsakršnega pomena morebitno konkurenčno razmerje med prosilcem in zavezancem.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-9, 6/1-11. ZG člen 56, 56/1, 56/1-2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v postopku izdelave - motnje pri delovanje organa - varstvo osebnih podatkov - vprašanje tehnične narave - presoja v upravnem sporu
Pri izrazito tehničnih vidikih spora se sodišče pretežno omeji na presojo natančnosti in prepričljivosti argumentacije toženke in jo primerja z natančnostjo in prepričljivostjo argumentacijo tožnice kot zavezanca po ZDIJZ, pri čemer upošteva tudi prispevek prizadete stranke k tehnični ekspertizi spornih vprašanj. Na podlagi tega izhodišča je z vidika presoje prepričljivosti argumentov tožnice važno, da je od izdaje prvostopenjske odločbe do tožbe v upravnem sporu popolnoma spremenila razloge za zavrnitev zahteve, saj v tožbi uveljavlja povsem druge tri argumente, in sicer izjeme iz 3. točke (varstvo osebnih podatkov), 9. točke (dokument v postopku izdelave) in 11. točke (notranje delovanje organa) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jih sodišče obravnava v obrazložitvi sodbe.
Določba 2. alineje prvega odstavka 56. člena ZG, po katerem ZGS vodi evidence kot baze podatkov za „svoje delo“ in za statistično posploševanje, ne derogira ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - pravni interes - pravnomočna odprava izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu - zavrženje tožbe
Ker tožeči stranki v tem upravnem sporu izpodbijata odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je bila že pravnomočno odpravljena, tudi morebitna ugoditev tožbi za tožeči stranki ne bi pomenila pravne koristi, ki bi lahko izboljšala njun pravni položaj. Glede na povedano je sodišče, ki mora na obstoj pravnega interesa paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tožbo zavrglo.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3. ZGD-1 člen 39, 39/1, 40, 40/2.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
Iz 6. člena ZDIJZ ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek s posebnim pisnim sklepom ali z internim aktom opredeljen kot poslovna skrivnost.
Pojma porabe ni mogoče enačiti s pojmom razpolaganja, ker gre za porabo le takrat, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj porabijo, od koder jih država ne dobi več vrnjena, v obravnavanem primeru pa ni šlo za tako trošenje javnih sredstev.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izključitev javnosti pri sojenju
ZKP kot ZDIJZ nudita različna odgovora na odprto vprašanje, ali je sodba lahko informacija javnega značaja, če je javnost v postopku izključena. Torej se je treba odločiti, kateremu predpisu dati prednost. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 128. člena ZKP napram uporabi ZDIJZ. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka smiselno uporabiti določilo 128. in 360. člena ZKP predvsem v tem smislu, ali je sodišče smatralo, da mora biti pri razlogih sodbe javnost izključena in s tem v zvezi pritegniti v postopek razpravljajočega sodnika.
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - pravni status prosilca - prenehanje družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - pravni interes prosilca
Tožena stranka je tožeči stranki z izpodbijano odločbo naložila, da mora prosilcu, družbi A., pokazati v izreku odločbe določene informacije. Iz rednega izpisa iz sodnega – poslovnega registra o subjektu A. izhaja, da je družba preneha po skrajšanem postopku likvidacije. Glede na navede okoliščine je za odločitev v zadevi pomembno, ali je izpolnitev naložene obveznosti organu z izpodbijano odločbo mogoča.
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku ugotoviti pravni status prosilca, ali še obstaja njegov pravni interes za pridobitev zahtevanih informacij oziroma, ali še obstaja pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost
V kolikor so zahtevane informacije poslovna skrivnost, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, saj prvi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če je podatek opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Iz določila tega člena ne izhaja, da bi moral organ razpolagati z aktom, ki določeno informacijo označuje kot poslovno skrivnost, ampak zadostuje zgolj to, da je nek podatek opredeljen kot poslovna skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - seznam posestnikov - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
V postopku po ZDIJZ se ugotavlja le, ali organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga ali ne. Ni pa presoja tožene stranke uperjena v ugotavljanje okoliščin, zakaj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga oziroma, zakaj bi z njim moral razpolagati. Po presoji sodišča je pravilna ugotovitev tožene stranke, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Zato dostopa do teh dokumentov ne more odobriti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - podatek o parceli v katastrski občini
Podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - izobraževanje v lastnem interesu
Podatek o udeležbi javne uslužbenke na izpitu predstavlja osebni podatek, za posredovanje katerega v postopku po ZDIJZ ni pravne podlage, saj se izobražuje v lastnem interesu in s tožečo stranko nima sklenjene pogodbe o izobraževanju.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti - poslovanje odvetnikov
Zahtevo tožeče stranke je bilo potrebno zavrniti zaradi varovanja davčne tajnosti.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 17, 17/2, 17/2-2, 27, 27/4. ZUP člen 133, 133/1. ZUS-1 člen 2, 2/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - zahtevek za dostop do informacij javnega značaja - vezanost na zahtevek
Med strankama ni spora o odločilnem dejstvu, da je tožnik svoj prvotni zahtevek za dostop do informacij javnega značaja opredelil kot zahtevo za „vpogled v zadnje aktualne študije“, na kar pravilno opozarja tožena stranka, ki je kot drugostopni organ na tak zahtevek stranke vezana pri odločanju o pritožbi v skladu z določilom 1. odstavka 133. člena ZUP v povezavi z 2. točko 2. odstavka 17. člena ZDIJZ in 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ, po katerem se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).
Ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, je pravilno tudi stališče tožene stranke, da (šele) v tožbi razširjenega zahtevka stranke (sedaj tožnika) pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe (tožene stranke kot drugostopnega organa v zvezi z odločitvijo o pritožbi zoper prvostopni akt) ni mogoče upoštevati, ker je postavljen šele v postopku upravnega spora.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - upravni postopek
Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo Urada za varstvo konkurence (sedaj Agencija za varstvo konkurence) zavrnila iz razloga po določbi 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi v obrazložitvi odločitev utemeljujeta Urad in tožena stranka ter se nanju, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), saj v zvezi s tožbenimi ugovori ugotavlja, da so po svoji vsebini ponovljeni pritožbeni ugovori, na katere pa je izčrpno in pravilno v skladu s podatki v upravnih spisih odgovorila že tožena stranka.
dostop do informacij javnega značaja - način dostopa do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - osnutek dokumenta
Informacija, kot jo je zahtevala stranka z interesom, v zemljiški knjigi, evidencah GURS in informacijskem sistemu prostorskih podatkov tožeče stranke javnosti ni dostopna na način, ki bi omogočal ugotovitev, katere vse nepremičnine so v lasti določenega subjekta. Te evidence ne omogočajo pridobivanja podatkov po lastnikih. Irelevantna je tožbena navedba, da ZDIJZ ne predvideva dostop do informacije na način, kot ga izbere posameznik. Skladno z določili ZDIJZ je bistveno le-to, ali zavezanec z dokumentacijo razpolaga ter v primeru, če razpolaga, ali je podana katera od izjem.
Iz načina, kako je v ZDIJZ opredeljena izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je nedvoumno razvidno, da so tudi osnutki dokumentov informacije javnega značaja, le da pod pogojem, da njihovo razkritje ne bi povzročilo napačnega razumevanja njihove vsebine.
dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnih pooblastil - disciplinski postopek
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka v skladu z ZDIJZ kot nosilka javnih pooblastil zavezanec tudi v tistem delu, ko gre za vodenje disciplinskih postopkov. Po presoji sodišča ni pravilno stališče tožene stranke, da gre za izvrševanje javnega pooblastila tudi v primeru vodenja disciplinskega postopka. Glede na ustaljeno sodno prakso vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo ne predstavlja tiste dejavnosti tožene stranke, ki bi jo ta opravljala v okviru javnega pooblastila.
ZDIJZ člen 13, 14, 18. ZUS-1 člen 32. ZUP člen 213.
dostop do informacij javnega značaja - vloga prosilca - molk organa - izrek odločbe - začasna odredba
Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošiljajo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po določilih ZVOP, kar v nasprotnem primeru privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev. Če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 30.
seznanitev z osebnimi podatki - pravica posameznika do seznanitve - vložnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice - zavrženje vloge
Tožena stranka je tožniku že v svojem pozivu za dopolnitev vloge z dne 6. 6. 2011, kot tudi v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnila obseg svojih pristojnosti oziroma pooblastil po določilih 2. člena ZInfP v povezavi s 30. členom ZVOP-1.