dostop do informacij javnega značaja - javni zavod - javni uslužbenci - plače javnih uslužbencev
Zahtevani podatki javnih uslužbencev so sicer osebni podatki, vendar je njihovo posredovanje in obdelava v tem primeru skladno s točko c) prvega odstavka 6. člena SUVP zakonita, saj je podana neposredna pravna podlaga v 38. členu ZSPJS.
Za obravnavano zadevo je ključna ugotovitev tožene stranke, da prosilec zahteva posredovanje dokumenta z informacijami, ki so povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zaposlenih pri tožniku in s porabo javnih sredstev.
Ob upoštevanju navedene pravne podlage in sodbe Vrhovnega sodišča RS X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 20094 sodišče presoja, da je pravilna odločitev tožene stranke, da so zahtevani podatki (absolutno) javno dostopni.
Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožniku naložila, da mora prosilcu posredovati zahtevani dokument tudi z osebnimi imeni in priimki javnih uslužbencev, na katere se nanašajo podatki o plači.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme - poslovna skrivnost - načelo zaslišanja stranke v postopku
V tem postopku tožeči stranki do izdaje izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da bi se izjasnila do tega, ali so glede na sklepe o opredelitvi poslovne skrivnosti zahtevane informacije upravičeno opredeljene kot poslovna skrivnost ter ali so podani vsi kriteriji iz 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti.
ZDIJZ člen 1, 1a, 6, 6a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pomanjkljiva obrazložitev
Zakaj je tožena stranka v izpodbijanem aktu štela, da je SDH kot zavezanec "druga oseba javnega prava" iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ in ne "poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava", iz obrazložitve ni razvidno. To pa je bistveno za presojo o tem, ali ima tožnica pravico do dostopa do zahtevanih informacij, saj se pogoji za dostop do informacij, kadar gre za porabo javnih sredstev, pomembno razlikujejo, če je zavezanec organ oziroma druga oseba javnega prava iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, od situacije, ko gre za porabo sredstev poslovnih subjektov iz določila člena 1.a ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - kazenski postopek - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja
Navedba tožeče stranke, da prejme povprečno dnevno 5 - 10 zahtev organov pregona za vpogled v predmetno evidenco in za posredovanje posnetkov, ne zadostuje za sklep, da so zahtevani podatki, to je blagovna znamka, tip in lokacija kamer, podatki, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, prosilec pa svoje zahteve niti ni postavil v kontekstu pridobivanja podatkov, ki bi bili povezani s potekom predkazenskih ali prekrškovnih postopkov .
Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj lokacija nadzorne kamere ne more biti poslovna skrivnost že iz razloga, ker je z Zakonom o varstvu osebnih podatkov določeno, da morajo biti o izvajanju video nadzora posamezniki ustrezno obveščeni.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek - inšpekcijski postopek - obrazloženost odločbe
Že po naravi stvari lahko škodo, ki bi nastala z razkritjem dokumentov, oceni organ, ki postopek vodi. Na njem je torej dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, odločba tožene stranke pa mora o tem imeti razloge. Takšna škoda je izkazana predvsem takrat, ko bi razkritje dokumentov lahko ogrozilo nadaljnje zbiranje in izvedbo dokazov, tako da bi zavezanci ali druge osebe prikrili ali uničili dokumente, pomembne za odločanje v postopkih, oziroma bi to vplivalo na njihove izpovedbe ali način sodelovanja v postopku.
Tožena stranka se je sicer seznanila s tožničinimi navedbami in jih obravnavala, vendar se je do njih opredelila s praznim odgovorom, saj se je brez upoštevanja konkretnih okoliščin v navedenih inšpekcijskih postopkih sklicevala le na posplošeno stališče organa, da bi razkritje podatkov ogrozilo potek dokaznega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - ničnost odločbe - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker o tožnikovi zahtevi bodisi po ZZrlD (zahteva z dne 22. 2. 2023) bodisi po ZDIJZ (zahteva z dne 28. 3. 2023) še ni bilo dokončno odločeno, izpodbijana odločba tožene stranke očitno nima nobenih posledic za tožnika (5. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). O pravici tožnika do zahtevanih podatkov še ni bilo dokončno odločeno.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1. ZRTVS-1 člen 3, 4, 15, 15-2, 15-5, 28. ZZ člen 48.
dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - informacija javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - javni zavod - tržna dejavnost
Tožeča stranka RTV Slovenija je oseba javnega prava in s tem v svojem celotnem delovanju zavezanka po ZDIJZ.
Zahtevana pogodba je informacija, ki izvira iz delovnega področja tožeče stranke, ki je pravna oseba javnega prava, torej je zahtevana pogodba že iz tega razloga informacija javnega značaja in ker med strankami ni sporno, da pri njej ni podana nobena izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, razen v delu, ki se nanaša na osebne podatke, je že iz tega razloga odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi pravilna.
Predmet pogodbe je prav tisto, kar je javna služba glede na določila 3. in 4. člena ZRTVS-1.
S sredstvi javnih financ so mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena Zakona o zavodih, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.
ZPosS člen 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1, 6/1-2. ZGD-1 člen 39.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - donacija - zavrnitev tožbe
Pojem poslovne skrivnosti je v ZPosS urejen nekoliko drugače, kot je bil v ZGD-1 in je torej delitev na subjektivni in objektivni kriterij poslovne skrivnosti presežena.
Pojem poslovne skrivnosti ZPosS zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; ima tržno vrednost; imetnik poslovne skrivosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.
V postopku za dostop do informacij javnega značaja iz tožilskega spisa vloga prosilca za pridobitev fotokopij pavšalno navedenih dokumentov ne izpolnjuje pogojev za seznanitev z dokumenti na podlagi prvega odstavka 181. člena ZDT-1. Toženka je pravilno izpostavila, da ne gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim ter ker tudi ni mogoče preizkusiti ali se ta podatek sploh nahaja v tožilskem spisu, je bilo v tem delu potrebno vlogo prosilca zavrniti. Toženka pravilno poudarja, da sklep o zavrženju kazenske ovadbe še ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve.
ZDIJZ člen 5a, 6, 6/1, 6/1-2. ZUP člen 8, 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - pravica do izjave - načelo materialne resnice
Iz petega odstavka 1. člena Pravilnika o varovanju zaupnih podatkov v Banki Slovenije izhaja, da se v Banki Sloveniji zaupni podatki obravnavajo kot poslovna skrivnost, kar pomeni, da so vsi tisti podatki, ki so zaupni, po določilu pravilnika hkrati tudi poslovna skrivnost. Če tožeča stranka tega pravilnika v postopku na drugi stopnji ni predložila, to še ne pomeni, da taki podatki ne morejo biti poslovna skrivnost, saj je pravilnik tovrstne podatke določal kot poslovno skrivnost, del zahtevanih podatkov pa so tudi podatki o nazivih obeh bank, ki jih tožeča stranka ne želi razkriti. S tem v zvezi se sodišče pridružuje stališču tožeče stranke, da bi morala tožena stranka v postopku razčistiti dejansko stanje in bi lahko podala tožeči stranki tudi zahtevo za dopolnitev dokumentacije.
upravni postopek - denarna kazen zaradi kršitve reda oziroma zagrešitve večje nedostojnosti - žalitev v vlogi
Iz odločbe tožnice je razvidno, da je bil očitek prosilcu ta, da je odločitev organa označil kot nonšalantno norčevanje iz navedb prosilca in odločitev IP. Bistveno je, da je toženka naredila presojo ali (celotna) sporna izjava, žali tožnico ali ne. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, se je toženka opredelila in ugotovila, da ne gre za žalitev organa v smislu določbe tretjega odstavka 111. člena ZUP.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - osebni podatki - pravno pomembna dejstva
Zahtevani dokument je iz delovnega področja zavezanke, ki z njim razpolaga in se nahaja v materializirani obliki, vendar vsebuje podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. Tem pravno pomembnim dejstvom pa tožnica v upravnem postopku in tožbi ni nasprotovala.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Izhajajoč iz tega, da mora imeti poslovna skrivnost tržno vrednost, sledi, da mora biti ta vrednost vezana na njeno tajnost. Potrebna je torej vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo. Tržno vrednost je zato treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov, torej interesov gospodarskega subjekta, ki prima facie, torej na prvi pogled vplivajo na njegov položaj na trgu.
Ker tožeča stranka izvaja svojo dejavnost v javnem interesu, ima javnost pravico dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z izvajanjem te dejavnosti. Glede na to je že pojmovno nemogoče podatke, ki omogočajo izvajanje dejavnosti v javnem interesu z zagotovljenim financiranjem, s sklicevanjem na njihovo tržno vrednost opredeliti kot poslovno skrivnost.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - škodni test - varovanje nemotenosti dela državnih organov
Izvedba in obrazložitev škodnega testa je vedno pridržana zavezancu za dostop do informacij javnega značaja, kadar meni, da je podana izjema od dostopa do informacij javnega značaja po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
informacije javnega značaja - nerazumljiva tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti in kljub tožnikovi dopolnitvi tožbe z dne 23. 8. 2023, ostala tako nepopolna, nerazumljiva, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da sodišče zadeve ne more obravnavati.
zahteva za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - informacije javnega značaja - odložitev izvršitve odločbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu - težko popravljiva škoda - razkritje podatkov
V obravnavani zadevi tožeča stranka ni zavezanka za dostop do informacij javnega značaja, temveč stranski udeleženec, na katerega se zahtevani podatki nanašajo, in zato vložitev njegove tožbe nima učinka iz tretjega odstavka 10. člena ZInfP.
Izvršitev odločbe Informacijskega pooblaščenca pred odločitvijo sodišča o njeni pravilnosti in zakonitosti po naravi stvari povzroči, da sodno varstvo ne bi bilo učinkovito, kar pa je lahko nedvomno težko popravljiva posledica, ki jo uveljavlja tožeča stranka.
ZDIJZ člen 5a, 5a/2, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-11. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - Banka Slovenije - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s tožniki v delu, da toženka za stališče, da je podan objektivni kriterij poslovne skrivnosti, ki ga sicer toženka, kot sama zapiše, ni ugotavljala, ga pa je ugotovila, ni navedla zadostnih razlogov, zato Odločbe IP v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Odločbe IP se ne da preizkusiti v delu, ki se nanaša na izjemo po drugem odstavku 5a. člena ZDIJZ. Odločba IP o ugotovljeni izjemi po drugem odstavku 5a. člena ZDIJZ nima razlogov.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe - izvršitev izpodbijanega upravnega akta - posredovanje dokumentov
Morebitna ugoditev tožbi, ki bi pomenila odpravo izpodbijane odločbe, s katero je bila zavezancu naložena obveznost posredovanja podatkov, bi bila brezpredmetna, saj je bila obveznost zavezanca izpolnjena s tem, ko so bili podatki prosilcu razkriti, vrnitev v stanje pred izdajo izpodbijane odločbe pa v primeru razkritja oziroma posredovanja zahtevanih informacij že po naravi stvari ni več mogoča.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2, 6a, 6a/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjema - poslovna skrivnost - obseg in vrsta opravljenih storitev
Tretji odstavek 6.a člena ZDIJZ nomotehnično vsebuje absoluten dostop le do osnovnih podatkov o "donatorskih, sponzorskih, svetovalnih, avtorskih ali drugih intelektualnih storitev ali drugih pravnih poslih, s katerimi se dosega enak učinek", in ne do osnovnih podatkov v zvezi z navedenimi "drugimi storitvami".
Izpodbijana odločba glede presoje, da se "zahtevani podatki nanašajo na pravne posle za izvajanje svetovalnih, avtorskih oziroma intelektualnih storitev", "ki so absolutno javni na podlagi določbe prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ", je pomanjkljiva v tolikšni meri, da je ni mogoče preizkusiti.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2, 6a, 6a/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - sponzorska pogodba - poslovna skrivnost - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijana odločba je glede tožnikovega namena in od tega odvisne storitve spoznoriranca pomanjkljiva v tolikšni meri, da je ni mogoče preizkusiti.