ZUP člen 128, 247, 279, 279/1, 279/1-4. ZDIJZ člen 12.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj zahteve - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Ker je za vodenje postopka in odločitev organa po določbi 12. člena ZDIJZ potrebna zahteva stranke, organ ni imel podlage za vodenje postopka in izdajo odločbe z dne 3. 11. 2010. Po določbi 128. člena ZUP sme namreč v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Tožena stranka bi zato morala ob predhodnem preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka na prvi stopnji preizkusiti, ali morda ne obstaja razlog za izrek ničnosti odločbe (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), oziroma ugotoviti, zakaj je organ o isti zadevi odločal dvakrat in posledično izdal dve odločbi.
ZDIJZ člen 15, 22, 22/2, 31. ZUP člen 3, 3/3, 9. ZUS-1 člen 2.
dostop do informacij javnega značaja - akt v obliki dopisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - izvajalec javne službe varstva potrošnikov
V 31. členu ZDIJZ sicer res piše, da je zoper odločbo pooblaščenca mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, vendar pa to še ne pomeni, da ni mogoče začeti upravnega spora tudi zoper prvostopenjski akt. Iz 31. člena ZDIJZ namreč izhaja, da je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom, to pa je v konkretnem primeru ZUS-1, ki dopušča upravni spor zoper tiste akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (2. člena ZUS-1). V konkretnem primeru je bila z drugostopenjsko odločbo zavrnjena pritožba zoper zavrnilni akt prvostopenjskega organa in v tem primeru se je s prvostopenjskim aktom poseglo v pravni položaj tožeče stranke.
Prvostopenjski akt je bil v obravnavani zadevi izdan v obliki dopisa, saj je prvostopenjski organ z dopisom odgovoril tožeči stranki, da ne bo ugodil njeni zahtevi po posredovanju določene dokumentacije. Ta dopis ima po vsebini značaj zavrnilne odločbe, čeprav sam akt ni bil izdan v predpisani obliki in z vsemi sestavnimi deli upravne odločbe v smislu tretjega odstavka 210. člena ZUP.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - izpodbijanje odpravljene prvostopenjske odločbe - zavrženje tožbe
Ker je prvostopenjska odločba že odpravljena, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka glede njenega izpodbijanja, temveč le glede drugostopenjske odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - obrazložitev odločbe
Po določbi drugega odstavka 268. člena ZUP mora organ svoje preudarke, ki so ga vodili k odločitvi o obnovi postopka po uradni dolžnosti določno, opredeljeno in konkretno navesti v obrazložitvi glede na relevantne in dejanske in pravne okoliščine konkretnega primera. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, na katerih dejstvih in dokazih temelji zaključek tožene stranke, da je v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. točke 260. člena ZUP v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 6. 1. 2009. Prav tako se med listinami upravnega spisa ne nahaja niti zapis izjave direktorja v medijih z dne 10. 3. 2011, na katerega se tožena stranka uvodoma sklicuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Novo dejstvo oziroma nov dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP je moralo obstajati že v času prvega odločanja pa ga v postopku ni bilo mogoče navesti ali ugotoviti oziroma uporabiti. Isto velja za nov dokaz, ki je prav tako moral objektivno obstajati v času pred izdajo odločbe, vendar pa organ oziroma stranka zanj nista vedela ali ga nista imela možnosti uporabiti. Če stranka ali organ ne zatrjuje in ne izkazuje ničesar novega v dejanskem stanju, potem obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, ki se nanaša na dejansko stanje, ni izkazan.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju - osebna privolitev posameznika - delni dostop
Pravna podlaga za posredovanje podatkov v konkretnem primeru sta ZDIJZ in ZUP in ni potrebno, da bi nek specialni zakon izrecno določal, da se v zvezi s postopki, katere je sprožila prizadeta stranka, vsi osebni podatki vlagatelja zahtevka lahko posredujejo javnosti oziroma zainteresiranim osebam.
Odločitev o posredovanju zahtevanih dokumentov po ZDIJZ mora biti znotraj testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ga je treba upoštevati v povezavi z določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevati je treba test praktične konkordance (3. odstavek 15. člena URS), kadar gre za kolizijo varstva ustavne pravice do varstva osebnih podatkov prizadete stranke (1. odstavek 38. člena Ustave) in ustavne pravice do dostopa do informacije javnega značaja druge prizadete stranke v tem upravnem sporu, to je prosilca za dostop do informacije javnega značaja (2. odstavek 39. člena URS). „Kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov“ iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ bi bila torej podana, če pristojni organ ne bi opravil ali ne bi pravilno opravil testa praktične konkordance oziroma tehtanja obeh omenjenih pravic tako, da se obseg varovanja vsake od obeh pravic zmanjša sorazmerno in le v obsegu, ki je nujno potreben, znotraj testa sorazmernosti iz 2. odstavka 6. člena ZDIJZ. Kajti „poseg“ v pravico do varstva osebnih podatkov še ne pomeni, da je podana „kršitev“ te pravice.
Zaradi privolitve prizadete stranke test praktične konkordance v konkretnem primeru ne more pripeljati do drugačnega sklepa, do kakršnega je prišla tožena stranka, ki je prekrila določene osebne podatke v zahtevanih dokumentih, za ostale informacije na zahtevanih dokumentih pa odločba nalaga njihovo razkritje. Z izpodbijano odločitvijo je prosilec prišel do zahtevanih dokumentov brez osebnih podatkov prizadete stranke in mu je bila v tem okviru zagotovljena ustavna pravica do dostopa do informacije javnega značaja, prizadeti stranki pa je bila s prekritjem osebnih podatkov zavarovana pravica do varstva osebnih podatkov ob upoštevanju njegove volje, izražene v upravnem postopku in po prejemu izpodbijane odločbe. V obe pravici je bilo torej sorazmerno poseženo, zato z izpodbijanim aktom ni podana kršitev varstva osebnih podatkov.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-11, 6/3. Opomba (1) : Gre za izjemo, ko gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegove razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna naročila - pravno svetovanje na področju javnega naročanja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - poslovna skrivnost
Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neposredno ščiti organ, torej zavezanca za odstop do informacije javnega značaja, ne pa pogodbenega partnerja od zavezanca (t. j. zunanjega svetovalca), zato to izjemo bistveno težje lahko uspešno uveljavlja pogodbeni partner zavezanca, kot pa sam zavezanec.
S tem ko odvetniška družba stopi v poslovno razmerje z javno-pravnim subjektov v zvezi z svetovanjem za zakonito izvrševanje pristojnosti, ki jih ima javno-pravni subjekt po zakonu in podzakonskih predpisih, po samem zakonu sprejme določeno omejitev pričakovane zasebnosti poslovanja, saj je po 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevani podatek informacija javnega značaja, če gre za podatek o porabi javnih sredstev, brez da bi bilo potrebno tehtanje javnega interesa za razkritje z interesom druge osebe (v tem primeru poslovnega partnerja javno-pravnega subjekta) za omejitev dostopa do informacije javnega značaja zaradi varstva poslovnih skrivnosti po ZGD-1. Ker je tak podatek že po zakonu javen, izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev in s tem tudi ne test javne koristi oziroma načela sorazmernosti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - podatek v zvezi s sodnim postopkom - podatek v zvezi z zakonskim sporom - javnost sojenja - izjema od javnosti sojenja - varstvo osebnih podatkov
V predmetni zadevi je prosilec zahteval podatke v zvezi z zakonskim sporom in po določbi 407. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 17.b člena ZS) je v zakonskih sporih javnost izključena. Z metodo razlage predpisa argumentum a simili ad simile sodišče pride do sklepa, če je podatek o razpisu prvega naroka podatek, ki spada v okvir javnosti sojenja, pod pogojem, da javnost ni izključena, potem tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva na sodišče spada med podatke v okviru javnosti sojenja; vendar ker je javnost v zakonskih sporih izključena, po zakonu ne sme biti dostopen javnosti tudi podatek o datumu vložitve pravnega sredstva v postopku razveze zakonske skupnosti.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - študentska organizacija - molk organa prve stopnje - prvostopenjski akt v obliki dopisa
Zakonodajalec je institut molka organa vsebinsko vezal na izostanek odločitve pristojnega organa o zahtevku stranke oziroma vlagatelja zahtevka, ne pa na poimenovanje vsebinske odločitve z nazivom „odločba“.
Iz izpodbijane odločbe, kot tudi iz podatkov predloženega upravnega spisa, izhaja, da je prosilec svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na tožečo stranko priporočeno po pošti, tožeča stranka pa je njegovo zahtevo zavrnila v pisni obliki, v obliki dopisa. Vendar pa ima ta dopis značaj zavrnilnega akta, ne glede na to, da ni poimenovan in označen kot odločba, niti ne vsebuje vseh elementov, ki jih ZUP z določili 210. in 212. do 216. člena določa kot obligatorne sestavne dele odločbe. Poleg tega je prosilec, po tem, ko je s strani organa prejel zavrnilni odgovor na toženo stranko naslovil „Pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij javnega značaja“. Zato v konkretnem primeru ni mogoče slediti stališču tožene stranke, da gre za molk prvostopenjskega organa v smislu izostanka njegove odločitve o zahtevku prosilca.
Študentska organizacija univerze je pravna oseba javnega prava in s tem zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. ZTP člen 11, 21, 21a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - sprememba tajnosti - stvarna pristojnost
Prosilec je svojo zahtevo za umik stopnje tajnosti naslovil na Državni zbor Republike Slovenije, o njegovi zahtevi pa je nato odločala Vlada Republike Slovenije. Takšen potek postopka pa ni pravilen. Če namreč predstojnik organa v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, oceni, da je treba v zvezi z zahtevo, ki se nanaša na podatek, ki je določen kot tajen, presoditi o upravičenosti prevladujočega javnega interesa za razkritje, poseduje predlog vladi. Vlada nato odloča po postopku, ki je urejen v nadaljnjih določbah 21.a člena ZTP.
ZDIJZ člen 9, 12, 13, 14, 15, 16, 18, 21. ZUS-1 člen 7, 7/3, 17, 17/4. ZUP člen 63, 63/2, 63/7, 67. ZDT člen 5, 5/1, 5/2.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - aktivna legitimacija - ustna ali neformalna zahteva - pravica do pravnega varstva
Zaradi narave tožilske organizacije in določil ZDIJZ ter ZInfP je sodišče upoštevalo, da Vrhovno državno tožilstvo, na podlagi široke razlage določila 3. odstavka 7. člena ZUS-1, lahko vloži tožbo v tem upravnem sporu, ker izpodbijani akt posega v pravni položaj Vrhovnega državnega tožilstva.
Samo če je podana pisna zahteva, ima prosilec pravno varstvo; če pa prosilec ne poda pisne zahteve, ampak poda le neformalno oziroma ustno zahtevo (14. člen ZDIJZ), se takšna neformalna zahteva ne šteje za vlogo v upravnem postopku (4. odstavek 14. člena ZDIJZ). Dejstvo, da tožeča stranka prizadete stranke ni posebej opozorila, da če ne bo podala pisne zahteve v smislu ZDIJZ in ZUP, ne bo imela pravnega varstva, ne more biti podlaga za razlago, da je prizadeta stranka upravičena do pravnega varstva kljub določilu 13. člena ZDIJZ. V primeru neformalne zahteve namreč ne gre za nepopolno ali nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena ZUP oziroma 18. člena ZDIJZ.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 138, 138/1.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - osebni podatki - historični izpisek iz zemljiške knjige - seznam posestnikov
Z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ.
Določilo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je tožena stranka napačno uporabila, kajti po tem določilu se zahteva ne zavrne avtomatično, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Četudi ZDIJZ v obravnavanem določilu izrecno ne določa načela sorazmernosti glede poseganja v človekove pravice (3. odstavek 15. člena Ustave RS) oziroma načela praktične konkordance, gre v obeh primerih za splošni pravni načeli, ki ju je treba upoštevati, ko gre za kolizijo dveh pravic neposredno na podlagi Ustave RS.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - načelo sorazmernosti - motnje pri delovanju organa - delni dostop
Zakonodajalec je v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«, med tem ko je tožeča stranka uporabila nižji dokazni standard, da »je zelo verjetno« (v prvostopenjskem aktu) oziroma da bi razkritje lahko pripeljalo do motenj (v tožbi). Iz materialno-pravnega vidika pa restriktivna razlaga izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru pomeni, da je zakonodajalec postavil izjemo le za »podatek iz dokumenta«, ne pa za celoten dokument.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazovati posebne pravne podlage za pridobitev informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem prosilcem, saj je z ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja omogočen vsakomur
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - motnje pri delovanju organa - videonadzor - spor polne jurisdikcije
Tožeča stranka pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora pri vstopu v uradne službene oziroma poslovne prostore lahko ugotovil njen sistem varovanja prostorov z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v njenih prostorih opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Sodišče je zato odločilo o prekritju podatkov v Pravilniku v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da gre za javne uslužbence, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava - nosilec javnih pooblastil - poslovna skrivnost - javni interes
Študentska organizacija univerze je pravna oseba javnega prava in s tem tudi zavezanka za posredovanje informacij po ZDIJZ. Sicer ni ustanovljena z zakonom in njena ustanoviteljica ni Republika Slovenija, vendar prvo pravno ureditev tega področja pomeni Zakon o skupnosti študentov, ki je določil organiziranost študentske organizacije in pravila za njeno (ponovno) ustanovitev. Določil je, da bo ustanovljena, ko bodo predstavniki študentov, izvoljeni na neposrednih in tajnih volitvah, v skladu z akti študentskih organizacij, ki delujeta na univerzah v Ljubljani in v Mariboru, z dvotretjinsko večino sprejeli temeljni akt, ta akt pa je Študentska ustava.
Javni interes glede razkritja je podan, če so ogrožene take vrednote, kot so življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Zaradi zanimanja javnosti in medijev pa ni mogoče poseči v avtonomijo gospodarske družbe.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - oseba javnega prava
Kriteriji, pomembni za opredelitev javno pravnega oz. zasebno pravnega statusa pravne osebe, so zlasti: način ustanovitve, oblika organiziranja, namen in javnost delovanja, način financiranja, izvrševanje javnih pooblastil in članstvo. Te kriterije je treba kot celoto upoštevati pri presoji, ali je nek subjekt pravna oseba javnega prava.
pacientove pravice - dostop do informacij javnega značaja - obnova postopka - s sklepom končan postopek
Iz besedila prvega odstavka 260. člena ZUP izhaja, da je obnova postopka možna le v tistih primerih, ko se je postopek končal z odločbo, iz česar smiselno izhaja, da ni možna takrat, kadar se je postopek končal s sklepom. V obravnavnem primeru pa se je predhodni postopek končal s sklepom o ustavitvi postopka.
ZInfP člen 2, 2/1. ZUP člen 9, 9/1, 138, 138/1, 213, 213/1, 222, 237, 237/2, 237/2-3, 255, 255/1, 255/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - molk organa - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka - izrek odločbe
Če organ druge stopnje odloča na podlagi molka organa po 3. odstavku 255. člena ZUP, ne more v izreku odločiti samo, da se pritožba zavrne, kakor je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi, ampak mora organ druge stopnje v izreku odločiti tudi o zahtevku stranke.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik o glavni obravnavi - specialni predpis
Pri tehtanju, ali se lahko zapisnik pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist, je treba dati prednost specialnejšemu procesnemu zakonu, saj se v nasprotnem primeru izniči vsa procesna zakonodaja. Iz 150. člena ZPP torej posredno izhaja prepoved dajanja informacij iz pravdnega spisa komurkoli, ki ni v tem členu izrecno določen.
informacije javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - oseba javnega prava - kriteriji za opredelitev osebe javnega prava
Ker ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, se štejejo za organe iz 1. člena ZDIJZ vse tiste osebe javnega prava, ki imajo ta status po splošnih pravilih upravnega prava.
Da se ugotovi, ali je nek subjekt oseba javnega prava, je treba uporabiti pravno teorijo, po stališču katere je treba pri presoji upoštevati način ustanovitve, namen delovanja ter način financiranja osebe ter izvrševanje javnih pooblastil in način pridobitve statusa člana pravne osebe.