ZDIJZ člen 1, 1/1, 5, 6, 6/1. ZPP člen 150, 150/1, 150/2.
dostop do informacij javnega značaja - zapisnik o glavni obravnavi - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožena stranka bi pri svoji odločitvi morala upoštevati ne samo določila ZDIJZ, temveč prvenstveno določila ZPP kot specialnega predpisa. Po določilih ZDIJZ so informacije javnega značaja prosilcu prosto dostopne, v kolikor niso podane izjeme, določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ, medtem ko je po določilu 150. člena ZPP pravica do pregleda in prepisovanja pravdnega spisa zagotovljena le strankam v postopku in drugim osebam, ki imajo upravičeno korist.
ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 7, 17, 17/4. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-8, 7.
informacija javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij - državni organ - aktivna legitimacija - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - delni dostop
Tožniku ni mogoče odreči pravice, da kot zavezanec oziroma organ v smislu ZDIJZ nastopa kot tožnik v upravnem sporu, ter mu odreči aktivne legitimacije za sprožitev tega upravnega spora, kar bi bilo po mnenju sodišča v nasprotju z določilom 3. odstavka 7. člena ZUS-1, ki ureja sodno varstvo v javnopravnih sporih.
Kar se tiče razkritja podatkov, ki bi škodovali izvedbi postopka, to so med drugimi tudi podatki iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa ni dopustno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, pač pa le do tistih informacij oziroma podatkov, ki se v takšnem dokumentu nahajajo in katerih razkritje bi lahko škodovalo izvedbi postopka. Dostop do preostalih delov dokumenta pa mora zavezani organ v skladu s 7. členom ZDIJZ odobriti, če lahko iz dokumenta brez škode za njegovo zaupnost izloči informacije, ki s to izjemo niso krite.
ZPIZ-1 člen 2, 2/1, 2/2, 243, 244, 246. ZDIJZ člen 1, 1/1, 4, 6,6/1, 6/1-2. ZJS člen 60, 60/1, 60/3, 60/3-1. URS člen 23, 25. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - kapitalska družba - upravni spor - aktivna legitimacija
Tožnika je potrebno šteti kot osebo javnega prava in s tem kot zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja zlasti glede na akt ustanovitve tožnika kot bistveni element. Tožnik je bil namreč ustanovljen z določili ZPIZ-1, to je z javno-pravnim aktom, ki obravnava kapitalski sklad v določilih 243. do 248. člena ZPIZ-1.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - dokument iz kazenskega postopka - pravnomočno končan postopek
V postopku, ki se vodi na podlagi ZDIJZ, prosilec lahko dostopa do vseh tistih informacij javnega značaja, ki ne vsebujejo izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavani zadevi ne gre za izjemo po 6. in 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokument iz kazenskega postopka, ki je že pravnomočno končan in zato razkritje zahtevanih podatkov ne more škoditi izvedbi postopka. V zahtevanem dokumentu so izpolnjeni zakonski pogoji po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in sicer, da gre za osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zato mora organ v konkretnem primeru uporabiti institut delnega dostopa do zahtevanega dokumenta iz kazenskega spisa.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - davčna tajnost - test sorazmernosti
Tožena stranka bi v konkretnem primeru pri presoji upravičenosti do dostopa do zahtevane informacije morala izvesti tudi test sorazmernosti med ustavno pravico prizadete stranke in zakonsko zavarovanim interesom oziroma pravico tožnika do varovanja davčne tajnosti. Presoditi bi torej morala ali je z uresničitvijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja v interesu prosilca tudi v zadostni meri spoštovano varstvo davčne tajnosti kot sestavnega dela pravice do zasebnosti in integritete visokošolskih profesorjev v zvezi z zahtevanimi podatki.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/1, 6/1-1. ZUP člen 9, 44, 237, 237/2, 237/2-2, 237/2-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - potni nalog o službenem potovanju - udeležba prizadetih strank - kršitev pravil postopka - možnost sodelovanja stranke v postopku
Informacija, ki jo prosilka zahteva, so podatki s potnega naloga o službenem potovanju v tujino, ki se nanašajo na varnostnika kot javnega uslužbenca, zadolženega za osebno varovanje ministrice. Pri vprašanju, ali naj se potni nalog pokaže prosilki, so zato prizadeti tudi interesi ministrice, saj se zahtevani podatki (ne)posredno nanašajo tudi nanjo. Odločba tožene stranke torej vpliva tudi na pravice in pravne koristi ministrice.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - uporaba materialnega prava - neupoštevanje stališč sodišča
S tem, da tudi v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, kot izhajajo iz sodbe opr. št. U 2398/2006-17 z dne 9. 1. 2008, tožena stranka ni ravnala v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. Sodišče je moralo tožbi že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter se zato niti ni spuščalo v podrobnejšo presojo tožbenih ugovorov.
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu
Določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 se po ustaljeni sodni praksi nanaša le na primere, ko organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka nasprotuje odločbi instančnega organa.
Na podlagi 1. odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v pritožbenemu postopku udeležene tudi tiste osebe, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ.
dostop do informacij javnega značaja - ustna obravnava - načelo zaslišanja stranke - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - oseba javnega prava - FIHO - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - delni dostop
Na odločitev v zadevi ne vpliva namen prosilca za pridobitev informacije, ki ga zatrjujejo stranke. Pravnega interesa glede na določbe ZDIJZ prosilcu namreč ni treba izkazati.
Sodišče zavrača ugovor tožeče stranke, da bi bilo pri presoji zadeve potrebno upoštevati njen status kot ustanove z določenimi javnopravnimi posebnostmi. Tožeča stranka je namreč z zakonom ustanovljena fundacija, zaradi česar je uvrščena med osebe javnega prava, ki so po 1. členu ZDIJZ zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja. Poleg tega razpolaga z javnimi sredstvi, poraba slednjih pa je v skladu s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ javna.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-9, 6/2, 6/5. ZInfP člen 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - upravni spor - aktivna legitimacija - dokazno breme - dokument v nastajanju - izrek odločbe - določnost izreka
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP je lex specialis glede na določbo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem smislu, da se določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v zadevah dostopa do informacije javnega značaja ne uporablja.
Ob upoštevanju, da je dokazno breme za uveljavljanje izjem na organu, kajti organ zavrne dostop, če se zahteva nanaša na katero izmed zakonskih izjem (1. odstavek 6. člena ZDIJZ), bi sodišče v delu, ki se nanaša na zadevne štiri dokumente lahko sledilo utemeljitvi tožene stranke, vendar samo pod pogojem, če bi bile v izreku razmejitve med posameznimi odločitvami v zvezi z konkretnimi dokumenti dovolj določne, da bi sodišče v skladu z načelom pravne varnosti lahko v točno določenem delu zavrnilo tožbo, in če ne bi bilo nobenega dvoma o tem, ali gre v omenjenem delu obrazložitve izpodbijanega akta za iste dokumente, ki so navedeni v alinejah iz 1. točke izreka odločbe (1. in 6. odstavek 213. člena ZUP ter 7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).
dostop do informacij javnega značaja - stranka v postopku - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu
Določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 se nanaša le na primere, ko organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka nasprotuje odločbi instančnega organa.
Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi bile v pritožbenem postopku udeležene tudi tiste osebe, ki jim je dal status stranke že prvostopenjski organ.
ZDIJZ člen 5, 5/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-8, 21, 22, 22/4. ZInfP člen 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - dokazno breme - zloraba pravice - navajanje novih dejstev - varstvo poslovnih skrivnosti - tožnik v upravnem sporu
Določba 3. odstavka 10. člena ZInfP je lex specialis glede na določbo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v tem smislu, da se določba 4. odstavka 17. člena ZUS-1 v zadevah dostopa do informacij javnega značaja ne uporablja.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega akta, pravilno izhajala iz argumentacije tožeče stranke, ki je uveljavljala izjemi po 8. in 9. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, in ni obravnavala tudi izjeme iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj tožeča stranka te izjeme v prvostopenjski odločbi niti ni omenjala. Zato tožeča stranka te izjeme ne more uveljavljati v upravnem sporu. Pri tem sodišče pripominja, da glede na upravno-sodno prakso v primerljivih zadevah zgolj sklicevanje na izjemo v smislu varstva poslovnih skrivnosti ni zadosti, saj mora tožeča stranka izpolniti dokazno breme in utemeljiti, zakaj, v katerih elementih in kako bi razkritje zahtevanih dokumentov nesorazmerno poseglo v varstvo poslovnih skrivnosti tožnika v razmerju do varstva javnih koristi. Tako obrazložena izjema mora biti vsebovana že v prvostopenjski odločbi v upravnem postopku, ker to zahteva določilo 2. odstavka 21. člena ZDIJZ, prav tako tudi določilo 4. odstavka 22. člena ZDIJZ, pa tudi določilo 26. člena ZDIJZ.
Izjeme je treba razlagati ozko, vendar pa ne tako, da bi bila razlaga preveč toga glede na namen zakonske določbe in zakonsko besedilo. Narava in namen besedila 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sta taka, da je treba pojem „zaradi“ razlagati fleksibilno, saj ni mogoče vedno objektivno in povsem zanesljivo ugotoviti, ali je bil določen podatek pridobljen ali sestavljen ravno (oziroma izključno) zaradi sodnega postopka.
informacija javnega značaja - javno dostopne informacije - dostop do podatkov baz - on-line dostop
Ker so zahtevane informacije javno že dostopne preko spletnih strani, organ prosilcu podatkov v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ ni dolžan posredovati.
On-line dostopa do podatkovnih baz organa po ZDIJZ ni mogoče zahtevati.
Razlogi, zaradi katerih tožnik potrebuje zahtevane informacije, za odločitev v zadevi niso pomembni.
ZUS-1 člen 17, 17/4. ZUP člen 43, 43/1, 44. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop do podatkov - udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - informacijski pooblaščenec
Določilo 4. odstavka 17. člena ZUS-1 velja v primerih, ko je organ prve stopnje znotraj hierarhičnega sistema rednega upravnega postopka in kot tožnik nasprotuje odločbi instančnega organa. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisni organ in v odnosu do tožnika ne gre za hierarhičen sistem rednega upravnega postopka.
Tožena stranka je določila delni dostop do Pravilnika, ker je upoštevala, da bi razkritje podatkov pomenilo varnostno tveganje in bi lahko povzročilo tudi motnje pri dejavnosti tožnika. Pri pregledu Pravilnika s prekritimi deli pa sodišče lahko sledi stališču tožene stranke, da s prekritimi deli Pravilnik ne more resno ogroziti procesa odločanja tožnika.
ZDIJZ člen 5, 17, 17/1. ZInfP člen 10, 10/3. ZUS-1 člen 17, 17/4. ZUP člen 49.
dostop do informacij javnega značaja - stranka postopka po določbah ZDIJZ - poslanska skupina - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Pojem stranke opredeljuje ZUP v procesnem smislu glede na položaj, ki ga ima lahko oseba v upravnem sporu, ne pa tudi v materialnem smislu, ki pove, kdo ima po materialnem predpisu kakšno obveznost ali kakšno posebno korist v konkretni upravni stvari. V obravnavanem primeru je materialni predpis ZDIJZ, ki v 5. členu konkretno opredeljuje, da so informacije javnega značaja prosto dostopne le pravnim ali fizičnim osebam. Poslanska skupina pa nima statusa pravne osebe niti nima statusa fizične osebe, zaradi česar ne more biti stranka po določbah ZDIJZ.
ZDIJZ člen 6, 6/2, 22, 22/6, 27, 31. ZInfP člen 2, 2/1, 10, 10/3.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - dokazno breme - dostop do sodnega varstva
Tožeča stranka ni izpolnila dokaznega bremena v smislu konkretnejših argumentov za varstvo njenega interesa glede njenih poslovnih skrivnosti, zato se poslovna skrivnost ne razkrije, konkretno tehtanje na podlagi 2. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa niti ni potrebno, ker se v takem primeru pavšalnega varstva interesa za nerazkritje podatkov predpostavlja, da javni interes po zagotavljanju javnosti, odprtosti (transparentnosti) in čim večji obveščenosti javnosti, tudi javni nadzor nad delovanjem javnopravnih subjektov, pretehta.
ZDIJZ člen 5, 6, 26. ZJN-1 člen 6. ZGD člen 39, 39/2.
informacije javnega značaja - javna naročila - poslovna skrivnost
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da 6. člen ZJN-1 opredeljuje načelo transparentnosti porabe javnih sredstev ter da morajo biti postopki javnih naročil transparentni, ter da sta preglednost in javnost postopkov določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. Načelo transparentnosti velja za vse vrste postopkov. To načelo izhaja tudi iz zagotovitve do dostopa do razpisne dokumentacije (24. člen) in prisotnosti na javnem odpiranju ponudb (73. člen).
Zgolj generalno zatrjevanje, da je dokumentacija poslovna skrivnost, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. člena ZGD.
ZUP člen 44, 237, 237/2, 44, 237, 237/2. ZDIJZ člen 6/3, 1, 1/1, 6, 6, 6/3, 1, 1/1. ZUS-1 člen 17, 17.
udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - dostop do informacij javnega značaja - kršitev pravil postopka
Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavo o zahtevkih in navedbah strank z nasprotnim interesom. Zato bi morala tožena stranka pri vprašanju, ali naj se pogodba pokaže prosilki, dati status stranke tudi podpisnikom pogodbe.
ZPP člen 150, 150. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-8, 6, 6/1, 6/1-8. ZUS-1 člen 17, 17/4, 17, 17/4.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi osebe, ki so navedene v sodbi. Iz navedenega razloga bi jim bilo treba dati možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Oba zakona nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zaradi tega treba dati prednost.
ZPP člen 150, 150. ZUP člen 9, 44, 9, 44. ZDIJZ člen 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6, 6/1, 6/1-8, 1, 5, 6.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja
Pri vprašanju, ali naj se sodba pokaže prosilki, so nedvomno prizadeti interesi oseb, na katere se sodba nanaša. Te osebe je upravni organ dolžan obvestiti o postopku in njihovi pravici, da se ga udeležijo. Tožena stranka bi zato morala poskrbeti za to, da bi bile v postopku udeležene tudi tožene stranke v pravdnem postopku, pooblaščenci strank in sodnica, ki je sodila v zadevi. Iz navedenega razloga bi bilo potrebno dati zgoraj navedenim osebam možnost, da se pred izdajo odločbe izjasnijo o tem, ali naj se sodba pokaže prosilki. Odgovor na vprašanje, kdo ima pravico do vpogleda v pravdni spis, nudita tako ZDIJZ kot ZPP. ZDIJZ določa, da ima vsakdo omogočen prost dostop do informacij javnega značaja, razen če ne gre za katero od izjem iz 6. člena ZDIJZ. Po drugi strani ZPP v 150. členu določa, da imajo pravico pregledovati spise stranke pravde, v kateri so udeležene, in tiste osebe, ki imajo opravičeno korist. Zakona torej nudita različna odgovora na vprašanje, ali se lahko sodba pokaže vsakomur ali samo stranki v postopku in tistemu, ki ima opravičeno korist. V konkretnem primeru sodišče ocenjuje, da gre za odnos specialnejšega predpisa do splošnejšega, ko gre za uporabo 150. člena ZPP napram uporabi ZDIJZ. Medtem ko ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, torej z vseh področij, ureja 150. člen ZPP dostopnost informacij s točno določenega področja, to je iz pravdnih spisov. Torej je ZPP, ko gre za vprašanje uporabe 150. člena, specialnejši predpis in mu je zato treba dati prednost.