dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci - podatki o porabi javnih sredstev - stranka v postopku
Imena in priimki javnih uslužbencev v povezavi z njihovimi plačami ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, ker je za njihovo posredovanje javnosti podana neposredna zakonska podlaga, in sicer šesti odstavek 38. člena ZSPJS. Ker gre za javno dostopne podatke, ni potrebno izvajati t. i. testa javnega interesa niti presojati obstoja pravnega interesa, saj so po postopku za dostop do informacij javnega značaja ti podatki dostopni vsakomur, prav tako pa v postopek ni treba pritegniti posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - volitve - tajnost glasovanja
Sama tajnost glasovanja za ustavnega sodnika ne izključuje niti ne omejuje pravice dostopa do informacij javnega značaja, ko je glasovanje enkrat zaključeno.
Sodišče v zvezi s tem poudarja, da namen tajnosti glasovanja iz prvega odstavka 14. člena ZUstS ni v tem, da se javnost nikoli ne bi smela seznaniti z anonimnimi glasovnicami po zaključenem glasovanju. Namen tajnosti glasovanja je v zavarovanju reprezentativnega mandata poslancev oziroma v tem, da se lahko poslanci pri tajnem glasovanju svobodno opredelijo, brez da bi bili pri tem vezani na kakršna koli navodila.
Zagotovo je v javnem interesu tudi transparentnost izida zaključenega glasovanja na volitvah ustavnega sodnika.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - dokumenti - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Kot je tožena stranka ugotovila na ogledu in camera, ima organ v informacijskem sistemu zaveden dokument, ki je opremljen z odtisom žiga, iz katerega je razviden organ, ki je dokument prejel, datum prejema in številka dokumenta. Gre torej za dokument, ki izpolnjuje zahteve upravnega poslovanja, zato je po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da je to dokument, ki ustreza 1. točki zahteve prosilca.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - predkazenski postopek - specialni zakon - državni tožilec - možnost nastanka škodljivih posledic zaradi razkritja - stvarna pristojnost - pravni interes - pasivna legitimacija
Tožnik zahteva predložitev sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, to pomeni, da gre za informacije, ki se nahajajo v tožilskem spisu v predkazenski zadevi, zato imajo, skladno s stališčem, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi X Ips 4/2020, pri njihovem dostopu posebna določila področne (procesne) zakonodaje značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ.
ZDT-1 ureja posebna pravila za dostop do navedenih informacij in dokumentov in vsebuje, v zvezi s tem, temu postopku in pravicam oseb, ki so v njem, posebej prilagojene omejitve. V 181. členu določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja, ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis
Po določbah ZDIJZ se zavrne zahteva za posredovanje podatkov, glede katerih je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku.
Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne urditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - notranje delovanje oziroma dejavnost organa
Gre za informacije, ki pomenijo zunanjo komunikacijo organa z drugimi subjekti, zato jih ni mogoče obravnavati kot notranje. Tožnica ugotovitve toženca, da je v okviru pretežno notranje organizacije sprejela določena dejstva, ki jo je s komunikacijo, ki je predmet presoje, že izrazila navzven, niti ne izpodbija. Pravilno je stališče izpodbijane odločbe, da bi o informacijah v zvezi z notranjim delovanjem organa lahko govorili v primeru, če bi organ šele pripravljal svoja stališča.
Korespondenca med obema subjektoma pa je že vzpostavljena, kar pomeni, da je komunikacija med obema organoma obeh držav že stekla in zato že po jezikovni razlagi ne more iti za informacijo, ki bi bila pretežno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem tožnice.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - državno tožilstvo
Pri ZDIJZ in ZKP oziroma ZDT-1 gre za različne pravne podlage, vendar pa navedeni predpisi urejajo isto vprašanje, torej ali je (vsaj deloma) iste informacije sodišče oziroma državno tožilstvo kot državni organ dolžno oziroma upravičeno posredovati določeni osebi, ki je zanje zaprosila, ali ne. Upravičenja in omejitve iz navedenih predpisov v zvezi s tem so sočasno veljavne, hkrati pa tudi medsebojno nasprotne in izključujoče, zato je treba za razrešitev navedenega konflikta norm na podlagi splošnih pravil uporabe prava ugotoviti, katero od njih je treba uporabiti v konkretnem primeru.
Iz 181. člena ZDT-1 izhaja, da je ta zakon uredil pravico različnih oseb do seznanitve s podatki, s katerimi razpolaga državno tožilstvo v zvezi z njegovimi pristojnostmi.
Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta
Sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je bilo z navedenim pojasnilom in priloženimi dopisi ter zaslonskem posnetku izkazano, da zahtevani dokument ne obstaja in da na podlagi navedenega tožena stranka ni mogla podvomiti, da organ z navedenimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati.
dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - zloraba pravic - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi - zavrnitev tožbe
Po presoji sodišča je toženka pravilno ocenila vse okoliščine, zaradi katerih je tožnici naložila, da mora prosilcu predložiti zahtevane dokumente in je pravilno ocenila, da ne gre za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Pri presoji zlorabe pravice izhajamo iz ZDIJZ, kjer je splošno načelo, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Dejstvo pa je, da pravice ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom. Zloraba pravice je prekoračitev pravne meje, zaradi česar pride do kolizije dveh pravic, ki se med seboj ne izključujeta.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 9, 214. ZInfP člen 11, 14, 120.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazloženost odločbe - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov
S tem, ko je toženka v postopek vključila AJPES, ga pozivala in pridobila odgovor, na katerega je oprla izpodbijano odločbo, tožniku pa ni omogočila pravice do izjave, je po presoji sodišča kršila 9. člen ZUP.
Toženka bi morala za vsakega od prekritih podatkov obrazložiti, zakaj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti AJPES.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - oblika informacije javnega značaja - elektronska oblika - razlaga pojma dokument v smislu 4. člena ZDIJZ
Če gre zgolj za priklic obstoječih podatkov iz računalniške baze, to ne pomeni ustvarjanje novega dokumenta, vendar le pod pogojem, če je to mogoče opraviti zelo enostavno in hitro, v nasprotnem primeru pa glede na določilo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ zavezancu zares ni mogoče nalagati, da bi moral iz obstoječih dokumentov na zamuden način pridobivati podatke, ki jih v zahtevani obliki sicer nima. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe, kot je bilo že navedeno, se drugostopenjski organ ni opredelil do najbolj bistvenega dela pritožbenih navedb, kjer je tožeča stranka predlagala, na kakšen način bi se po njenem mnenju dalo enostavno pridobiti zahtevane podatke.
dostop do informacij javnega značaja - procesne predpostavke - sindikat - pravni interes - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Zahtevane informacije v delu, ki se nanaša na tožnika, ni treba razkriti. S tem organu ni bila naložena nobena obveznost posredovanja tožnikovih podatkov in ni prišlo do spremembe tožnikovega pravnega položaja. Zato tožnik nima pravnega interesa.
V zvezi s 1. točko izreka izpodbijane odločbe tožnik ne uveljavlja svoje pravice ali pravne koristi, temveč „ščiti“ pravice članov sindikata. Tožnik v obravnavani zadevi ni aktivno procesno legitimiran, saj v tožbi ne uveljavlja lastnih pravic, pravne podlage za uveljavljanje pravic drugih pa nima.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - pravica do dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatki - mnenje komisije
Po pregledu mnenja Etične komisije sodišče ugotavlja, da iz mnenja niso razvidna nikakršna osebna stališča članov komisije, niti izjave posameznikov ali kakršnikoli drugi varovani podatki, ki bi se nanašali na člane komisije kot posameznike, temveč gre za skupno končno mnenje Etične komisije, ki deluje v okviru bolnišnice
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/3, 6a. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - postopek javnega naročila - izvajalec javne službe - zavrnitev tožbe
Ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila, se zahteva opredelitev do vsakega posameznega dokumenta v luči varstva poslovne skrivnosti in morebitnem vplivu razkritja informacij na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Trditveno in dokazno breme je na subjektu, katerega poslovna skrivnost se varuje.
javno naročanje - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatki
Postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ je ločen od postopka dostopa do dokumentov po ZJN-3 in v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevanih informacij (že zbranih ponudnikov) dovoli, da gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zatoni mogoče uveljavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti, lahko pa se zavrne dostop, če zahtevani podatki obsegajo posamezne osebne podatke.
V luči kolizije načela transparentnosti, javnosti in načela zaupnosti je Sodišče EU že presodilo, da je varstno zaupnosti iz Direktive 2014/24 širše od varstva, ki se nanaša le na poslovne skrivnosti. Breme ohranitve podatkov kot zaupnih, pa je naročnik dolžan ne samo obrazložiti, ampak neizbranemu ponudniku, ki te podatke zahteva, v nevtralni obliki posredovati, če je to mogoče.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki - lex specialis - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja - pristojnost - stranka z interesom - upravičen interes
Pravno podlago za dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka ureja 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima upravičen interes in ga izkaže pred pristojnim organom. ZKP ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem postopkom ter pravicami oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. Določilo 128. člena ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ se lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v sodnih spisih.
dostop do informacij javnega značaja - postopek izbire - poslovna skrivnost - pogoji za zasedbo delovnega mesta - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - zavrnitev tožbe
Prosilka zahteva dokumente, ki so povezani s postopkom izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, katerega edini družbenik je Republika Slovenija.
Prepoved razkritja osebnih podatkov, ki se nanašajo na pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja organa bi onemogočala nadzor javnosti nad tako občutljivim področjem, kot je imenovanje posameznikov na najvišja delovna mesta v družbah v 100 % lasti države. Odprtost podatkov glede strokovnosti, zahtevane izobrazbe, izkušenj in vizije delovanja družbe namreč pripomorejo zlasti k večji odgovornosti države do državljanov in do transparentne politike, ki jo država izvaja na področju kadrovanja v družbah v lasti države.
Javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov iz postopka izbire kandidata za delovno mesto generalnega direktorja organa, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil posledično imenovan izbrani kandidat, pretehta nad interesom konkretnih posameznikov za omejitev dostopa do zahtevanih dokumentov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - trg finančnih instrumentov
V razmerju do ZDIJZ je ZTFI specialnejši predpis, ki v konkretnem primeru onemogoča uporabo določb ZDIJZ pri dostopu do zahtevanih informacij iz spisov prekrškovnega postopka po določbah Zakona o prekrških.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izdatki za pravne storitve ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ ne predstavljajo podatkov iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje osnovne dejavnosti tožnika, zato gre za informacije javnega značaja. Za takšne informacije pa ne bi šlo v primeru, če bi tožnik na primer opravljal storitve pravnega svetovanja kot svojo osnovno dejavnost.
Odvisne družbe tožnika namreč poslujejo po pravu države sedeža, zato uporaba ZDIJZ, ki v skladu z načelom teritorialne veljavnosti predpisov velja na območju Republike Slovenije, pomeni kolizijo domačega in tujega prava. Uporaba ZDIJZ ni izključena, če bi ta zakon predvidel navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava. Vendar pa tožena stranka teh okoliščin ni ugotavljala, zaradi česar iz izpodbijane odločbe niso razvidni razlogi o tem odločilnem dejstvu
informacije javnega značaja - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sodišče je na podlagi vpogleda podatkov sodnega vpisnika tožb ugotovilo, da je bilo v upravnem sporu št. I U 1128/2018 že pravnomočno odločeno. Tedaj je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo odločbo AKOS, sedaj tožnika, ter mu zadevo vrnilo v ponoven postopek, kar posledično istočasno pomeni tudi, da si tožnik v konkretnem primeru svojega pravnega položaja tudi ob morebitni ugoditvi njegovi tožbi v ničemer ne more več izboljšati.