ZDIJZ člen 6, 6/1. ZUP člen 128. ZPosS člen 2, 2/3.
dostop do informacij javnega značaja - inšpekcijski postopek - opozorilo - poslovna skrivnost
Prvostopenjski organ je odločil, da se prosilcu pokaže tudi Zapisnik, kar pa ne ustreza prošnji prosilca, saj kaj takega ni zahteval. Enako velja tudi za Smernice in Kompromisni predlog, ki so priloge k Zapisniku. Tožeča stranka ima zato prav, ko zatrjuje, da je bila v tem delu odločitev o zahtevku prekoračena.
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da iz dokumentov izhajajo kršitve Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, kar je razlog za to, da jih ni mogoče opredeliti kot poslovne skrivnosti, ter da je inšpektorica, ki je izdala Opozorilo, ocenila, da obstajajo razlogi za sprejem takšnega ukrepa, to, da je bilo izrečeno Opozorilo, pa ne pomeni, da prekršek ni bil storjen, ampak da so bile v konkretnem primeru podane okoliščine, ki so omogočile sprejem takšnega ukrepa.
Tretji odstavek 2. člena ZPosS določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V Opozorilu pa so ugotovljene nepravilnosti tudi opisane.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnja pri delovanju organa
Pooblastila postopanja pripadnikov mešanih patrulj policije in vojske so predpisana z zakonom in njihovo razkritje samo po sebi ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Dokumenta pa ne vsebujeta bolj konkretiziranih opisov delovanja (npr. opis policijske taktike in metodike dela), katerih razkritje bi po oceni sodišča povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj le pojasnjujeta, kakšen obseg pooblastil gre pripadnikom slovenske vojske v okviru skupnih patrulj.
Pri dokumentu št. 225-2/2018/13 (2131-3) z dne 25. 5. 2018 tožnica v podrejenem tožbenem zahtevku predlaga, da se dodatno prekrije 1. in 5. alineja 1. točke tega dokumenta. Glede prekritja 1. alineje 1. točke tega dokumenta navaja, da bi razkritja imena aplikacije lahko pripeljalo do poskusa vdora v baze policije z namenom brisanja in spreminjanja podatkov tujcev. Ta ugovor je po mnenju sodišča razumen in utemeljen in mu je sodišče sledilo, zato je s to sodbo odločilo, da se iz tega dokumenta briše tudi ime aplikacije. Ni pa potrebno, da bi se ta del dokumenta (1. alineja 1. točke) v celoti prekril. Prekritje 5. alineje 1. točke navedenega dokumenta pa tožeča stranka utemeljuje s tem, da gre za izvajanje meddržavnega sporazuma med dvema državama, za ta način sta se dogovorili vodstvi obeh policij in bi morala odkritje tega dogovora najprej potrditi hrvaška stran. V tem delu je tudi po mnenju sodišča tožnica v zadostni meri utemeljila, zakaj bi razkritje tega dela dokumenta lahko povzročilo motnje pri njenem delovanju in je zato sledilo tožbenemu predlogu v tem delu in odredilo s predmetno sodbo, da se tudi ta del dokumenta prekrije.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-3. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4-1. ZVOP-1 člen 6.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki
Stališče tožene stranke je pravilno, ko navaja, da je potrebno izhajati predvsem iz tega, na kakšen način je zahteva prosilca oblikovana. V konkretnem primeru prosilec v zahtevi ni navajal imena in priimka nobene osebe, ampak se je le skliceval na nepremičnino, ki je bila predmet televizijske oddaje. Iz navedenega razloga tožeča stranka ne bi smela zahteve v celoti zavrniti.
Organ ne sme odločati preko meja zahtevka in presojati, na kakšen način lahko prosilec določi prekrite posameznike, še zlasti ne iz razloga, ker gre pri pravici do uveljavljanja dostopa do informacij javnega značaja za tako vrsto pravice, kjer ni pomembno, iz kakšnih razlogov nekdo prosi za dostop do informacije javnega značaja, torej motiv prosilca ni pomemben. V nasprotnem primeru bi morali organi v vsakem primeru preverjati, ali so prosilcu morda posredno poznani določeni podatki iz drugih javno dostopnih virov. Zavezanci namreč niso dolžni ob vložitvi zahteve prosilca preverjati, ali je zahteva morda povezana z objavo v kakšnem izmed medijev.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnega pooblastila - dimnikar - osebni podatki - dimnikarska storitev - naslov
Dimnikarstvo A. je bil izvajalec javne službe le do leta 2017. Podatek o naslovu v povezavi z ugotovitvami na posameznem dokumentu je osebni podatek posameznika, ki je lastnik predmetne hiše.
Tožnik v tožbi citira 13. člen Zakona o dimnikarskih storitvah in s tem v zvezi navaja, da je dimnikar nosilec javnih pooblastil. Sodišče se ne strinja s to tožbeno navedbo. Pojem javnega pooblastila pomeni, da država pristojnosti za določeno oblastno ravnanje, ki bi bilo sicer v njeni pristojnosti, prenese na nek nedržavni subjekt (gospodarsko družbo, društvo, zavod, fizično osebo, ipd.). Dimnikarske storitve pa ne predstavljajo oblastnega ravnanja in že zaradi tega dimnikar ne more biti nosilec javnih pooblastil.
dostop do informacij javnega značaja - tožba v upravnem sporu - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist
Iz tožbe, kot iz izpodbijane odločbe izhaja, da se ta nanaša zgolj na A. A. in ne na tožnika B. B., ki v upravnem postopku pred Informacijskim pooblaščencem sploh ni bil udeležen.
ZDIJZ člen 6, 6/2. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Določba 6. člena ZDIJZ je materialno pravno jedro ZDIJZ, ki ureja izjeme od osnovnega načela prostega dostopa in izjeme od izjem prostega dostopa do informacij javnega značaja. To pomeni, da tožena stranka zaradi presoje, da je organ napačno uporabil navedeno zakonsko določbo, ni prekoračila svoje pristojnosti, ko je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravila odločbo in sama rešila zadevo. Iz razlogov izpodbijane odločbe niso razvidne (vsebinske) okoliščine raziskave, vsebina javnega razpisa, v javnem razpisu izražen javni interes, povezava med zahtevanimi učnimi načrti in raziskavo prosilke, potrebnost učnih načrtov za navedeno in intenzivnost prizadetosti interesa javnosti v primeru nerazkritja informacij. Zato izpodbijana odločba nima vseh sestavin odločbe.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja
Tožeča stranka je pod neposrednim vplivom lokalne skupnosti, saj ima slednja večinski delež vpisanega kapitala v tožeči stranki. S tem je tožeča stranka, kljub temu da je ustanovljena kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, v skladu s prvim odstavkom in prvo alinejo drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava. Tožeča stranka je zavezanka za dostop do informacij javnega značaja tudi na podlagi sklenjene koncesijke pogodbe, saj gre v primeru razkritja zahtevanih informacij (o sklenjenih svetovalnih, odvetniških storitvah, avtorskih pogodbah in drugih pravnih poslih, s katerimi se dosega enak učinek) za razkritje porabe javnih sredstev v obliki plačane koncesnine. Razkritje teh informacij zahteva transparentnost in kontrola javnosti nad porabo javnega denarja oziroma transparentnost poslovanja z javnim sektorjem povezanih družb.
Zahteva prosilke se nanaša na svetovalne (tudi odvetniške), avtorske in druge intelektualne storitve in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, to je podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe, trajanju posla in enake podatke iz aneksov k pogodbam. To pa so podatki, ki so glede določila ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zakon pri tem izjem ne po 6. členu ne po tretjem odstavku 6.a člena ne dopušča.
Pogoj za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja je, da gre za eno ali več zahtev do informacij javnega značaja, ki so šikanozne. O zlorabi pa ni mogoče govoriti, če sta prosilec in zavezanec v morebitnih sporih in eden izmed njiju sproža druge postopke (sodne, inšpekcijske itd.) zoper drugega.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Da bi bila podana navedena izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje), morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, razkritje takšnega podatka pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - specialni predpis - napačna uporaba materialnega prava - stvarna pristojnost
181. člen ZDT-1 določa omejitve in način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v državnotožilskih spisih. Zato je tožena stranka svojo odločitev oprla na zmotno razlago materialnega prava.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - upravni postopek - zloraba pravice
Na organu je dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ na njo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu vsebuje informacije v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa
Namen prosilca in njegova vloga sta lahko v prvi vrsti pomembna z vidika presoje, ali je zakonska omejitev uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja dopustna, pa tudi v okviru presoje, ali je kljub zakonski omejitvi dostopa do informacij javnega značaja mogoče dovoliti dostop do zahtevane informacije, ker za razkritje obstaja javni interes. Zato bolj ko je vloga upravičenca povezana z obveščanjem javnosti o zadevah, ki so v širšem javnem interesu (novinarji, nevladne organizacije, varuhi javnega interesa, znanstveni raziskovalci...), večji je vpliv morebitnih omejitev dostopa do zahtevanih informacij na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja.
dostop do informacij javnega značaja - stranska udeležba - zavrnitev tožbe - podatki o porabi javnih sredstev - poslovna skrivnost - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - potencialni dokument
Kriterij materializirane oblike dokumenta ne pomeni, da se mora informacija nahajati zgolj v neki fizični obliki, pač pa je treba sem šteti tudi elektronsko obliko pa tudi t.i. potencialni dokument, saj je treba ta kriterij tolmačiti kar najširše.
Če obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne, ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi ali zaradi nameravane seznanitve javnosti s kršitvami izbirnega postopka. To namreč pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje njegove osnovne dejavnosti.
Drugačna razlaga ZDIJZ bi pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Tudi poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom je namreč treba priznati polno svobodo gospodarske pobude v delu, v katerem v okviru osnovne dejavnosti nastopajo na trgu v pogojih proste konkurence.
Pogodbe za nakup oziroma najem optičnih vlaken niso bile sklenjene za lastno interno obratovanje in kot take ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanca. Navedeni pravni posli, s katerimi je zavezanec pridobil vode za opravljanje telekomunikacijske dejavnosti, namreč spadajo v bistvo poslovnih dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja na trgu telekomunikacijskih storitev, zaradi česar nimajo zgolj pomožnega značaja. Ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ zahtevane informacije in pogodbe torej ne morejo predstavljati informacij javnega značaja.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-7, 6/1-8. ZEKom-1 člen 206, 206/1, 206/1-11.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek
Če je enkrat upravni postopek zaključen z dokončno odločbo, pa četudi ta še ni pravnomočna zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu, zaradi odprtega upravnega spora ni mogoče trditi, da bi razkritje odločbe škodovalo izvedbi upravnega postopka. Upravni postopek se z izdajo dokončne odločbe zaključi, v primeru, da je v upravnem sporu tožbi ugodeno in da je odločba odpravljena in vrnjena upravnemu organu v nov postopek, pa gre že za nov ponovljeni upravni postopek v isti zadevi in šele v tem primeru je zopet relevantna presoja, ali je podana izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZMed člen 20, 21. ZDIJZ člen 4, 4/1, 5, 6, 26a, 26a/1. ZSPJS člen 38, 38/1, 38/6. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6, 6/1.
informacije javnega značaja - osebni podatki - plače javnih uslužbencev - ime in priimek javnih uslužbencev - zloraba pravice - stranska udeležba
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen zakonsko določenih omejitev.
Javnosti so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Javnosti so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.
Sodišče je zavrnilo tožbeni ugovor, da bi v postopku morali sodelovati javni uslužbenci, katerih osebni podatki se razkrivajo, saj s sodelovanjem v tem postopku namreč svojega položaja ali interesa za nerazkritje zahtevanih podatkov (za katere je že zakonodajalec presodil, da je za njihovo razkritje podan javni interes) ne bi mogli zavarovati oziroma ga preprečiti, torej izboljšati svojega pravnega položaja.
dostop do informacij javnega značaja - delovno področje - varstvo osebnih podatkov - javni uslužbenci
Pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ je treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oziroma ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Pravilno je stališče, da zgolj dejstvo, da je dokument izdala druga inštitucija in ne organ sam, ne pomeni, da ne gre za informacijo, ki je nastala v zvezi z opravljanjem pristojnosti organa, ter da ni odločilno vprašanje, kdo je avtor zahtevane informacije.
Dopisa ne vsebujeta nobenih takih podatkov, ki bi bili varovani osebni podatki. Dopis z dne 15. 4. 2019 vsebuje ime in priimek predsednice sveta zavoda, kar ni varovan osebni podatek, dopis z dne 21. 2. 2019 pa imena in priimka dveh uradnikov, prav tako ime in priimek predsednice sveta zavoda ter osebe, ki je javni uslužbenec. V obeh primerih gre torej za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar predstavlja izjemo od izjeme po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Nerelevantne so navedbe prosilca, češ da ima pravico do vpogleda v zahtevane dokumente tudi na podlagi Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Zahteva je bila namreč izrecno vložena na podlagi ZDIJZ. Na podlagi določb ZDIJZ pa se ne presoja pravica dostopa do dokumentov z vidika okoliščin posameznega prosilca, ampak z vidika samih informacij, ki so zahtevane, in je treba pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, presojati, ali gre za take informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja, dostopen vsakomur.
ZJN-3 člen 35, 35/2, 35/4. ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 21, 21/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - načelo transparentnosti - varstvo konkurence - javno naročanje
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo, ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila. Da lahko organ pri odločanju o taki zahtevi zaščiti pravice prosilca in zavezancev, na katere se nanašajo zahtevane informacije, mora pretehtati vpliv posameznega načela ali pravila na konkretni postopek. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti pa je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih, kot je trdil tožnik. Ker izpodbijana odločba toženke takšne obrazložitve ne vsebuje, na kar utemeljeno in večkrat opozori tudi tožnik, saj se toženka ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti niti ni opravila testa sorazmernosti posega v različne soobstoječe pravice, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva.
dostop do informacij javnega značaja - zahteva za dostop do informacije javnega značaja - obstoj dokumenta - informacije javnega značaja
Zahteva tožnice, ki se smiselno nanaša na to, da se ji kot informacijo javnega značaja posreduje dokument, iz katerega naj se v zvezi z nezakonitostjo zahtevane odločbe ter ničnostjo zahtevanega sklepa o izvršbi odstranijo zaznamki o pravnomočnosti navedenih dokumentov, nima podlage v ZDIJZ. Organ lahko kot informacijo javnega značaja posreduje zgolj dokument v materializirani obliki (fotokopijo dokumenta), kot se hrani pri organu.
odločba informacijskega pooblaščenca - zavrnitev pritožbe - zahteva za izločitev uradne osebe - sklep o neizločitvi uradne osebe - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
V tem upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo toženca, ki pa glede na vsebino sprejete odločitve ne pomeni odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ampak se odločba nanaša na procesno odločitev. Z izpodbijano odločbo je namreč zgolj zavrnjena pritožba zoper sklep o (ne)izločitvi uradne osebe, ki pomeni le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka, in s tem po ustaljeni sodni praksi ne izpolnjuje opisanega materialnega pogoja za upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati s samostojno tožbo v upravnem sporu.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - parlamentarna preiskava
Postopka parlamentarne preiskave ni mogoče enačiti s sodnim ali drugim sodnim postopkom, kar izhaja iz določb ZPPre, v katerih je predpisana zgolj sodelovalna dolžnost sodišča.
Ob upoštevanju namena parlamentarne preiskave (proučevanje zadev javnega pomena) ter postopka parlamentarne preiskave, ki prav tako zasleduje javnopravne interese za nadaljnje delo Državnega zbora, in v katerem je določena smiselna uporaba ZKP zaradi varovanja človekovih pravic udeležencev v tem postopku, ni mogoče slediti toženi stranki, da bi lahko postopek parlamentarne preiskave šteli za drug sodni postopek, kar utemeljeno uveljavlja tožeča stranka v tožbi. Zato zavrnitev zahteve tožnikov za dostop do informacije javnega značaja ni mogoče utemeljiti na izjemi iz 8. točke prvega 6. člena ZDIJZ, kot je to storila tožena stranka v izpodbijani odločbi.