dostop do informacij javnega značaja - avtorska pogodba - javna služba - javni zavod - javni uslužbenec - podatki o porabi javnih sredstev - visokošolski zavod
Organ, na katerem je bilo v upravnem postopku trditveno in dokazno breme, s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili ni uspel izkazati glede vseh (preostalih) zahtevanih pogodb, da je drugo (tržno) dejavnost izvajal tako, da je bilo s prihodki iz te dejavnosti zagotovljeno povračilo posrednih stroškov. Niso utemeljeni ugovori tožnice, da bi tako ali tako nastali stroški tudi pri izvajanju zgolj dejavnosti javne službe, kakor tudi ne, da tržna dejavnost načeloma ne povzroča dodatnih stroškov. Višina posrednih stroškov za vsak posamezen projekt je urejena v Pravilniku, pri čemer je njihov odstotek, ki mora biti odveden, da so ti pokriti, različen za različne vrste projektov.
Če ima organ na takšen način organiziran svoj delovni proces, da ne uspe izkazati, da z izvajanjem druge dejavnosti ni oviral izvajanja dejavnosti javne službe (torej ne le (pravočasne) oprave obveznosti, temveč tudi njihovo neoviranje), potem mora posledično pristati na to, da bodo lahko tudi informacije iz pogodb v zvezi z opravljanjem drugih dejavnosti predstavljale ravno zaradi izjeme po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ informacije javnega značaja.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - delni dostop do podatkov
Odgovori na vprašanja iz prosilčeve zahteve so razvidni iz dokumenotv, s katerimi tožeča stranka razpolaga. Zato se ji s sprejeto odločitvijo ne nalaga ustvarjanje novih dokumentov, kot zmotno zatrjuje, ampak se ji nalaga posredovanje obstoječih dokumentov v delih, v katerih so vsebovane zahtevane informacije in ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6/1-2, 6a, 6a/3.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Tožnik je zahtevane najemne pogodbe sklepal ob upoštevanju svojega (takratnega) lastništva s tem povezanih poslovnih prostorov. Zato je pravilna presoja tožene stranke, da je v obravnavanem primeru govora o informacijah javnega značaja; gre namreč za informacije o izdatkih na podlagi sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta (prva alineja prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ), kar so tudi nepremičnine.
Neutemeljeno je tudi tožnikovo sklicevanje na določbe ZGD-1, ki urejajo poslovno skrivnost. Tretji odstavek 39. člena namreč izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja
Ko gre za državno univerzo, so določene zahtevane informacije v zvezi s sklenjenimi pogodbami med javnim zavodom in zaposlenimi javnimi uslužbenci lahko smatrajo tudi kot informacije javnega značaja po ZDIJZ, če gre za informacije, ki kažejo na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.
Tožnica s predloženo dokumentacijo in s svojimi izjavami in pojasnili, ni uspela izkazati, da je drugo (tržno) dejavnost izvajala v skladu s predpisanimi zahtevami, to je tako, da zaradi tega niso bile ovirane dejavnosti, ki sodijo v okvir javne službe in tudi ne, da je bilo s prihodki iz te (druge) dejavnosti zagotovljeno povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju te dejavnosti, upoštevajoč pri tem tudi medsebojno povezanost sredstev. Zato je tožena stranka pravilno štela, da je zahtevane podatke treba opredeliti kot informacije, ki sodijo v delovno področje tožnice v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in so zato informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru gre tako za porabo javnih sredstev kot tudi za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, saj so profesorji fakultete javni uslužbenci.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - nedoločen pravni pojem - prodaja
Prodaja državnega premoženja nedvomno že po naravi stvari predstavlja razpolaganje (ius disponendi), ali pa pomeni tudi (u)porabo (ius utendi) javnih sredstev v smislu ZDIJZ, pa samo iz jezikovne metode razlage ne izhaja, pri čemer gre pri prodaji lahko tudi zgolj za spremembo iz ene v drugo obliko premoženja. Pojem „poraba“ javnih sredstev v ZDIJZ ni „terminus technicus“, ki bi ga zakonodajalec vnaprej opredelil v uvodnih določbah ZDIJZ.
Prodaja sredstev predstavlja porabo javnih sredstev, tudi če je prišlo do dotekanja sredstev v organ in je bila po drugi strani hkrati izvedena tudi prodaja.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
ZRud-1 člen 14, 14/1, 14/1-2, 83. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-2. ZVO-1 člen 13, 110, 110/2, 110/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - rudarstvo - kamnolom - okoljski podatki - poslovna skrivnost
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39. ZSPDSLS člen 3, 3/1, 3/1-1, 3/1-2, 3/1-5, 8, 9.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - ravnanje s stvarnim premoženjem - najemna pogodba - načelo javnosti
Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu gre torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.
V zvezi s pojmom "poraba javnih sredstev" ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil5 javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.
Informacije javnega značaja so lahko v obravnavani zadevi ob upoštevanju 4. člena ZDIJZ vse informacije, ki so kakorkoli povezane z upravljanjem in dajanjem v najem navedene nepremičnine. Neločljiva medsebojna povezanost določb zahtevanih pogodb pa po naravi stvari, ob pravilnem upoštevanju varstva osebnih podatkov, po presoji sodišča narekuje razkritje njihove celotne vsebine. Le na ta način je namreč zadoščeno načeloma javnosti in preglednosti pri ravnanju s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti.
ZKP člen 128, 128/1, 128/2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/1-8.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - lex specialis - pristojnost za odločanje
Tožnik zahteva dostop do informacij iz spisov kazenskega postopka. Vrhovno sodišče je že presodilo, da pravno podlago za to daje 128. člen ZKP, ki ne ureja zgolj upravičenj strank kazenskega postopka, temveč tudi vsake druge osebe, ki ima opravičen interes (prvi odstavek) in ga izkaže pred pristojnim organom (drugi odstavek). Ta zakon torej ureja posebna pravila za dostopanje do navedenih informacij ter vsebuje v zvezi s tem tudi tem postopkom ter pravicam oseb, ki so v njih, posebej prilagojene omejitve. To pomeni, da 128. člen ZKP določa tako omejitve kot tudi način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka.
Za odločanje o dostopu do te informacije je specialna pravna podlaga v 128. členu ZKP, zaradi česar tudi glede pristojnosti za odločanje ni mogoče uporabiti splošnejšega ZDIJZ. Po drugem odstavku 128. člena ZKP namreč dovoljuje pregled in prepis spisov organ, pred katerim teče postopek; ko pa je postopek končan, dovoli to predsednik sodišča ali uradna oseba, ki jo on določi.
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - izdaja odločbe
Tožena stranka o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ni odločila v skladu z 22. členom ZDIJZ, saj iz 1. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je njegovo vlogo z dne 12. 9. 2017 štela za pritožbo zaradi molka organa.
dostop do informacij javnega značaja - prepoved razvrščanja šol - matura
Če je uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke, s katero razpolaga organ, in njihovo povezovanje v dokument prepovedano samemu organu, od njega ni mogoče zahtevati, da to omogoči prosilcu za dostop do navedenih informacij oziroma da mu tak dokument posreduje.
ZMat v tretjem odstavku 18.a člena določa, da se podatki iz letne analize o kakovosti mature ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Prav zaradi te zakonske prepovedi tožeča stranka niti sama ne more dostopati do zaprošenih podatkov na način, da bi s temi podatki razpolagala in jih v vsakem trenutku lahko komurkoli posredovala kot informacijo javnega značaja. Prav zato, ker z njimi ne sme razpolagati, jih tudi nima oziroma je v konkretnem primeru bilo mogoče do njih priti šele na podlagi določenih računalniških operacij s pomočjo strokovne pomoči informatika, kar je trajalo dlje časa.
Če tožeča stranka nekega dokumenta ne sme kreirati, potem ga ne sme kreirati niti na zahtevo prosilca, ki bi od nje to terjal po določilih ZDIJZ.
dostop do informacij javnega značaja - delni dostop - delni dostop do podatkov - pravica do dostopa do informacij javnega značaja
Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in, kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - avtorsko delo
Sodišče tudi v primeru, če bi presodilo, da so navedbe tožnice glede vprašanja, ali zahtevani podatki izhajajo iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z tožničinim notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo, utemeljene, tožbi ne bi moglo ugoditi, saj tožnica ne izpodbija ugotovitve iz izpodbijane odločbe, da razkritje teh podatkov ne bi povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa, ki je drugi kumulativni pogoj za obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavani zadevi je tožena stranka kot drugostopenjski organ spremenila zavrnilno odločbo tožnice kot prvostopenjskega upravnega organa ter prosilcu omogočila dostop do zahtevanih informacij javnega značaja. Glede na določbo 2. odstavka 25. člena ZDIJZ je bila tožena stranka ob tem dolžna (tudi brez navedb tožnice v tej smeri) preveriti, ali je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice, in ali je imetnik pravic tretja oseba.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poraba in razpolaganje z javnimi sredstvi
V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je avtorske in podjemne pogodbe s tožnico sklepal iz dveh razlogov in sicer za izvajanje javne službe ter za izvajanje tržne dejavnosti. Pogodbe za izvajanje javne službe predstavljajo informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Uporabiti je treba določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka tega člena dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe - nejasen izrek odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz izpodbijane odločbe ni mogoče nedvoumno razbrati, kateri del 3. člena Prodajne pogodbe št. PP/58/2017/151 mora tožnica razkriti prosilcu za dostop do informacije javnega značaja. Odločbe se posledično ne da preizkusiti, kar na podlagi 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nadzorni organ
Pri 5.a členu ZDIJZ gre za izjemo, s katero se varuje izvedba nadzorstvenih postopkov s strani nadzornih organov, pri čemer so izrecno navedeni Banka Slovenije, organ pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev ali zavarovalniški nadzor. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je zakonodajalec te postopke vezal na institucije, ki opravljajo oblastne, javno pravne naloge na področju finančnega nadzora in da je treba izjeme od prostega dostopa razlagati ozko in pri tem izhajati iz namena določbe, ki je usmerjena v tri ključne, tudi evropsko priznane regulatorje. Pravilna je ugotovitev tožene stranke, da je izjemo iz 5.a člena ZDIJZ mogoče uporabiti le za tiste nadzorne organe, ki opravljajo oblastne, javno pravne naloge na področju finančnega nadzora, nadzorna komisija tožeče stranke pa ni specializirana za finančni nadzor, ampak je interni organ tožeče stranke.
dostop do informacij javnega značaja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba organa druge stopnje, zoper katero je naperjena tožba, ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Predmet sodne presoje je v konkretnem primeru odločitev organa druge stopnje, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi prosilca in odpravila 1. in 5. alinejo odločbe tožnice in zadevo v tem delu vrnila tožnici v ponoven postopek. Izpodbijana odločba ne vsebuje vsebinske odločitve oziroma z njo postopek odločanja o zadevi ni končan.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - stranka v postopku upravnega spora
Sodišče meni, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bilo o isti upravni zadevi že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je moral prvo tožnikovo zahtevo zavreči.
V postopku izdaje prvostopenjskega akta drugo tožnica B.B. ni bila stranka postopka, saj ni sprožila postopka in tudi drugostopenjska odločba je odločba o pritožbi prvo tožnika in je bila vročena njemu, ne pa drugo tožnici. V tem upravnem sporu torej drugo tožnica ne more biti stranka, zato je bila tožba v tem delu zavržena.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka
Glede na dejstvo, da je bila obtožnica v obravnavani zadevi že predstavljena na javni glavni obravnavi, bi bila tožba lahko utemeljena le, če bi tožnica dokazala, da bi lahko imelo posredovanje kopije obtožnice prosilcu drugačne posledice od predstavitve obtožnice na glavni obravnavi. Tožnica pa ne le, da tega ne zatrjuje, temveč celo sama navaja, da ne vidi, kako bi lahko zahtevane informacije drugače in bolje obveščale javnost od že prosto dostopnih informacij, ki so bile v času javnih obravnav javno dostopne.
Tretjega odstavka 11. člena Sodnega reda ni mogoče razlagati na način, da ureja vse načine dostopa javnosti do informacij iz obtožnega akta skozi celoten potek kazenskega postopka.
ZDIJZ člen 5, 5a, 6, 6/1, 6/1-6, 6/1-11. ZDT-1 člen 2, 2/1, 181. ZMed člen 45, 45/5.
informacije javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - predkazenski postopek - državni tožilec
Medijski pritisk po presoji sodišča ne predstavlja motnje v delovanju organa. Tudi če je poročanje medijev o delu posameznega tožilca negativno in pri njem povzroči razburjenje oz. razmišljanje o odzivu javnosti na takšno poročanje, gre pri tem še vedno zgolj za dogajanje v duševni (intimni) sferi posameznika, kar samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju organizacije, v kateri je ta zaposlen. Stanje, v katerem je oseba, zoper katero se vodi postopek, seznanjena z identiteto državnega tožilca, ki je nosilec pregona zoper njo, prej ali slej nastopi skoraj v vsakem kazenskem postopku (če ni preiskovanje kaznivega dejanja ustavljeno v dovolj zgodnji fazi postopka). Takšno stanje torej samo po sebi ne more predstavljati motnje v delovanju tožnice. Tožba bi tako v tem delu lahko bila uspešna le v primeru, če bi tožnica dokazala, da ima faza predkazenskega postopka določene značilnosti, zaradi katerih ima razkritje identitete državnega tožilca v njej povsem drugačne posledice kot v kasnejših fazah postopka.
Test javnega interesa lahko pripelje zgolj do razkritja neke informacije, ki bi bila sicer kot izjema izključena iz prostega dostopa, ne more pa povzročiti, da nekega prosto dostopnega podatka zaradi šibkega javnega interesa za njegovo razkritje ne bi bilo treba razkriti kljub neizpolnjevanju zakonskih kriterijev za izjemo od prostega dostopa. Dejstvo, da procesna dejanja v predkazenskem postopku v skladu z ZKP niso javna, pomeni, da so na njih lahko prisotne le vabljene stranke. Ne pomeni pa, da so vsi podatki, ki nastanejo v nejavnih fazah postopka, tajni in tako izvzeti iz prostega dostopa po ZDIJZ.