ZDIJZ člen 5, 6, 6/1, 6/1-6. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2.
dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - šikanozno ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stranski udeleženec
Za ugotavljanje namere prosilca, da zlorabi pravico po ZDIJZ, bi toženka morala prosilca soočiti z očitki glede njegove namere in mu dati možnost, da se do tega opredeli in da pojasni. Namesto tega oziroma brez tega pa se je tožena stranka opredelila, da zlorabe pravice očitno ni bilo oziroma da iz same zahteve ne izhaja. Indicev, da bi morda lahko šlo za zlorabo pravice oziroma za šikanozen značaj zahteve, je bilo že v prvostopenjskem aktu dovolj, za to, da bi toženka izpeljala ustrezen ugotovitveni postopek glede tega vprašanja.
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebo, na katero se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku.
ZDIJZ člen 6, 6/1. URS člen 39, 154. ZBan-2 člen 15, 15/4, 404. ZGO-1 člen 39, 39/3. ZUP člen 3, 4, 5, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - specialni predpis - nadzor nad bankami - obrazložitev odločbe - uporaba prava EU
Zakonodajalec očitno ni imel namena, da bi ZDIJZ razveljavil nekatere določbe področnega zakona ZBan-2. V tem smislu je treba tudi šteti, da ustavno določilo iz drugega odstavka 39. člena Ustave v delu, ki pravi /…/"razen v primerih, ki jih določa zakon" /…/, pomeni primere, ki so določeni s krovnim zakonom (ZDIJZ) in morebiti tudi s področnimi zakoni. V takih primerih je treba iskati takšno razlago razmerja med ZDIJZ in področnim zakonom, da je pravni red v čim večji meri notranje povezana in usklajena celota ter da je uporaba določb predvidljiva.
Vendar pa zaradi nepravilne uporabe prava - to je razmerja med področnim zakonom (ZBan-2) in ZDIJZ toženka v času izdaje odločbe ni ugotavljala, kar je sicer bilo ključno nerazjasnjeno dejstvo v tej zadevi, ali je bil skladno s 404. členom ZBan-2 postopek nadzora tožnice nad bankama X in Y v zvezi s kreditiranjem fizičnih oseb v CHF v času odločanja toženke že končan ali ne, od česar je odvisno nadaljnje presojanje pogojev za dostop do informacije javnega značaja.
Toženka se očitno s temeljnim vprašanjem, ali sta prvostopenjski organ s prvostopenjskim aktom in toženka z izpodbijanim aktom izvajala pravo EU, ni ustrezno ukvarjala v izpodbijanem aktu. Iz ZBan-2 namreč izhaja, četudi to ni odločilno za odgovor na predmetno vprašanje, da ZBan-2 implementira več direktiv in uredb EU. Če toženka (in pred njo prvostopenjski organ) izvajata pravo EU, potem je treba paziti, da je interpretacija in uporaba ZDIJZ skladna z relevantnim sekundarnim pravom EU.
ZUP člen 43, 43/1, 237, 237/2. ZVOP člen 30, 32. ZDIJZ člen 6, 6/3.
udeležba v postopku - dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki
Toženka ni omogočila osebi, na katero se zahtevani podatki nanašajo, to je sedaj razrešeni sodni izvedenki B.B., kot tudi ne drugim fizičnim osebam, s katerimi je slednja sklepala pogodbe, ki so navedene v drugi do štirinajsti alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe, da se opredelijo do navedb prosilca in tožnika v tem postopku zaradi upoštevanja njihovih pravic.
Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebe, na katere se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku, kar bi imelo tudi vpliv na njihovo udeležbo v upravnem sporu. Ker tega ni storila, je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZDIJZ člen 1, 15, 16, 27. ZUP člen 15, 109, 111, 237, 237/2, 237/2-1. URS člen 120, 121. ZInfP člen 2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-1.
dostop do informacij javnega značaja - razžalitev uradne osebe - denarna kazen - pritožba - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ker se izrek denarne kazni vedno veže na (konkreten) osnoven postopek, s katerim je povezan v neločljivo celoto, je treba tudi vprašanje stvarne pristojnosti za odločanje o pritožbi zoper tak sklep o izreku denarne kazni zaradi razžalitve uradnih oseb in organa presojati glede na stvarno pristojnost organa za odločanje v (konkretni) osnovni zadevi. Ker izvira v konkretnem primeru izpodbijani sklep o izreku denarne kazni iz postopka odločanja o dostopu do informacij javnega značaja, je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen Informacijski pooblaščenec RS.
dostop do informacij javnega značaja - sodniška služba - varstvo osebnih podatkov - pravica do izjave - zaupni podatki
Seznanitev z zadevo ne pomeni zgolj tega, da stranka izve, da se vodi upravni postopek v konkretni zadevi, oziroma da je v zvezi s to vložena določena zahteva, temveč mora imeti možnost izjave o vseh dejstvih in okoliščinah zadeve pred izdajo odločbe.
Ker so podatki sodnikov z zakonsko določbo določeni kot zaupni, je v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoči javni interes za razkritje po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, v drugem odstavku 21. člena istega zakona določen tudi postopek za umik z zakonom določene stopnje tajnosti. V tem primeru na predlog predstojnika o umiku tajnosti podatkov odloči Vrhovno sodišče RS, glede na to, da je za posredovanje podatkov zavezano sodišče, ki vodi uradno evidenco sodnikov. Tožena stranka zato brez umika z zakonom določene tajnosti, o vlogi za posredovanje podatkov ne more odločati.
ZDIJZ člen 1, 1a, 1a/1, 1a/1-1, 4, 4/1, 6, 6/2, 6/3, 6/3-1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - kršitev človekovih pravic - uveljavljanje kršitev - pogoji za uveljavljanje
Pravno formalno je sicer izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije res družba D. d.o.o., dejansko pa zanj storitve opravlja organ, ki pri tem uporablja svojo infrastrukturo, s katero ne more prosto razpolagati, saj je primarno namenjena opravljanju gospodarske javen službe. Storitve tako dejansko opravlja „v imenu in za račun“ družbe D. d.o.o.
Zgolj uveljavljanje kršitve človekovih pravic pa tožbe še ne konstituira kot tožbe iz 4. člena ZUS-1, temveč je treba v tožbi v skladu s tretjim odstavkom 30. člena ZUS-1 navesti dejanje, kje in kdaj je bilo storjeno, organ ali uradno osebo, ki je dejanje storila, dokaze o tem ter zahtevek, naj se poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine ugotovi, odpravi oziroma prepove.
ZDIJZ člen 6, 6/6, 6/6-4. ZPRS-1 člen 22. ZSReg člen 7.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dostop do podatkov - način
Naslovi prebivališč oseb, ki so vpisani pri posameznih subjektih vpisa v poslovni register, so javni podatki, ki pa so na spletni strani AJPES dostopni le na točno določen način. Pri dostopu do podatka o naslovu prebivališča določene osebe, mora zainteresirana oseba vedeti, v katerem subjektu je ta oseba udeležena kot ustanovitelj, družbenik, zastopnik ali član organa nadzora. Način dostopa do teh podatkov je določen z določenimi omejitvami. Do teh podatkov je možno priti le s kombinacijo podatkov o posamezni fizični osebi, in sicer imenom in priimkom in z uporabo EMŠO ali imena in priimka in davčne številke ali imena in priimka in naslova osebe. Zato prvostopenjski organ prosilcu ne more posredovati podatkov drugače kot na navedene načine.
dostop do informacij javnega značaja - molk organa - ugoditev zahtevku - pravni interes - zavrženje tožbe
Prvostopenjski organ je v celoti ugodil tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z navedenim dopisom z dne 5. 1. 2018, saj mu je odgovoril, da kazenska ovadba, po kateri je spraševal, s strani nobenega od sodnikov na Okrožnem sodišču v Krškem, torej tudi od predsednika sodišča, ni bila podana. S tem je bilo v celoti ugodeno tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, zaradi česar sodišče meni, da tožnik že v času vložitve tožbe ni imel pravnega interesa za njeno vložitev niti zaradi molka organa, saj je zahtevano informacijo dobil, prav tako pa ni imel pravnega interesa za razširitev tožbe po tem, ko je drugostopenjski organ med upravnim sporom s svojim sklepom zaključil upravni postopek tako, da je pritožbeni postopek ustavil.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki
Zahtevana informacija je tajni podatek, zaradi česar je v obravnavani zadevi podana podlaga za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, kar logično pomeni, da dostopa do te informacije ni mogoče dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je iz njegove vsebine razvidno, da je izjema predvidena ravno za primer iz navedene 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
ZZdr-1 člen 23, 51. ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2, 6/2, 6/3. URS člen 35, 39, 39/1, 39/2, 74. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 17, 30.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specialni zakon - zdravilo - javni interes - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Če bi se test javnega interesa uporabljal široko v prid nerazkritju zahtevanih informacij (oziroma bolj pavšalno), bi to bilo v nasprotju z voljo zakonodajalca, ki jo podpira besedilo zakona ter splošna metoda razlage izjem v pravu. Tožena stranka očitno ni upoštevala te materialno-pravne interpretacije določila drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je izjemo v korist varstva poslovnih skrivnosti razlagala široko oziroma preveč pavšalno. To je eden od ključnih elementov napačne metode izvedbe testa javnega interesa v izpodbijanem aktu.
Zgolj pavšalno sklicevanje prizadetih strank in prvostopenjskega organa na poslovno skrivnost, ko gre za tehtanje javnega interesa z natančno in prepričljivo argumentirano zahtevo prosilke z vidika pravice do dostopa do informacije javnega značaja, še posebej če slednja lahko pomembno prispeva h kakovostnemu informiranju in javni razpravi o razmerju med tveganji in pozitivnimi učinki obveznih cepiv, kar je tudi v širšem javnem interesu, ima lahko za posledico, da se tehtanje lahko prevesi v prid ustavne pravice prosilke in javnemu interesu za razkritje zahtevanih dokumentov.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - osebni podatek - odvetnik
Varovani osebni podatki so lahko le imena in priimki posameznikov, navedeni v računih, specifikacijah in pogodbah, saj ni zakonske podlage za njihovo obdelavo. V tej vlogi pa ne morejo nastopati podatki o odvetnikih.
Odvetniška zasebnost se nanaša le na odvetnikovo dolžnost, da kot poklicno tajnost varuje vse, kar mu stranke v zvezi z njegovim delom zaupajo, torej na dejstva, razmerja, stvari, prostore, podatke in komunikacije, ki so v vsebinski zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. Iz delov pogodb in računov ni razvidno kakršnokoli svetovanje stranki oziroma druga vsebina posamezne odvetniške storitve.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba - procesna predpostavka - dovoljenost tožbe - pravni interes - težko popravljiva škoda
Tožnik v upravnem sporu ne more uspešno izpodbijati odločbe organa prve stopnje o ugoditvi zahtevi za pridobitev informacij javnega značaja z dne 12. 11. 2018 in zahtevati njene odprave, zaradi česar s tem v zvezi tudi ni dovoljeno zahtevati izdaje začasne odredbe.
Tožnik izpodbija celotno odločbo IP (predlaga, naj se v celoti odpravi), torej tudi v 1. točki izreka, v katerem je bilo njegovi pritožbi delno ugodeno in organu naloženo posredovanje tam navedene informacije. To pomeni, da je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist in ker je torej očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano zahtevo za izdajo začasne odredbe v tem obsegu (v delu, v katerem je bilo tožniku ugodeno) zavrglo.
Po presoji sodišča je tožnik izkazal nastanek težko popravljive škode, ki bi nastala, če do odločitve o tožbi ne bi bila izdana začasna odredba, po kateri se odloži izvršitev odločbe IP. Z njo je namreč naloženo razkritje podatkov o tožnikovi investiciji. Razvidno iz vsebine katere naj bi bilo njegovo poslovanje, načrti glede nadaljnjega poslovanja in način njihove implementacije. Navedeno pa naj bi bilo poslovna skrivnost.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSDH-1 člen 33, 33/1, 77, 77/1.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - oseba javnega prava - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Po načinu ustanovitve, namenu delovanja in razmerju do ustanovitelja je torej SDH oseba javnega prava in zato tudi organ, ki je informacije javnega značaja zavezan posredovati po 1. členu ZDIJZ.
ZDIJZ člen 4a, 4a/1, 4a/1-1, 6, 6/1, 6a, 6a/1, 6a/1-2, 6a/3. ZGD-1 člen 39, 39/2, 39/3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme glede dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Zahteva prosilke se po presoji sodišča v obravnavani zadevi nanaša na podatke opredeljene v določbi prvega odstavka 6.a člena ZDIJZ. To pa so podatki, ki so glede na citirana določila ZDIJZ, absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zakon pri tem izjem ne po 6. členu, ne po tretjem odstavku 6.a člena, ne dopušča. Po določilih ZDIJZ torej za zahtevane podatke ni mogoče ugotoviti izjeme, ki bi preprečevala dostop do teh informacij kot informacij javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
Sodišče pritrjuje toženi stranki, da navedeni odločitvi, da ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 6.a člena ZDIJZ, pritrjuje tudi podatek, da so bile določene informacije, ki jih je tožeča stranka izpostavila kot poslovno skrivnost, že javno objavljene pri poslovnem partnerju, C. d.d. (cena premoga).
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-3, 6/3, 6/3-1. ZUP člen 35, 35-1.
informacija javnega značaja - izločitev uradne osebe - osebni podatek - javni uslužbenec - delovno razmerje
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da bi se morala predstojnica organa oziroma uradna oseba v tem primeru, ko je v obeh zadevah šlo za odločanje o tožnikovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja o njenem dopustu, izločiti. Drži sicer, kot navaja toženka v obrazložitvi obeh odločb druge stopnje, da A.A. v predmetnih postopkih ni nastopala kot stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke, vendar pa je glede na to, da se zahtevani podatki nesporno nanašajo nanjo, po mnenju sodišča podana okoliščina, ki zbuja dvom o njeni nepristranskosti.
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je podatek o tem, kdaj je bila uradna oseba organa na dopustu, povezan z opravljanjem njene javne funkcije oziroma z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke.
ZDIJZ člen 1.a, 4.a. Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah člen 2, 4. ZVO-1 člen 13, 110. ZV-1 člen 4, 7, 80, 82. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS člen 1, 2, 3.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - okoljski podatki - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Tožeča stranka s svojo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja v konkretnem primeru od zavezanke zahtevala podatke, za katere ta, kot gospodarska družba, nima javnega pooblastila za njihovo zbiranje. Zbira jih lahko le v okviru (zasebnega) opravljanja gospodarske dejavnosti.
Aarhuška konvencija in Direktiva 2003/4/ES glede dostopa do okoljskih informacij določata le, da so organi oblasti dolžni dati prosilcu na njegovo zahtevo na razpolago informacije o okolju, ki jih hranijo ali jih hranijo zanje.
Tožeča stranka je v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja zahtevala podatke, ki niso "okoljski podatki" čeprav se nahajajo pri poslovnem subjektu pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, saj se zahtevani podatki ne nanašajo na opravljanje nalog javne uprave na področju okolja.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-1. Zakon o tajnih podatkih člen 5, 5-4, 7, 10.
dostop do informacij javnega značaja - tajni podatki - razkritje zaupnih dokumentov - škodljive posledice
Dokument, ki ga zahteva tožnik, ne obstaja in torej ne gre za informacijo javnega značaja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Stopnja tajnosti v navedenih dokumentih je določena v skladu z določbami 4. točke 5. člena ter 7. in 10. členom ZTP. Glede na navedeno, kar med strankama niti ni sporno, imajo podatki, katerih razkritje v skladu z ZDIJZ zahteva tožnik, določeno stopnjo tajnosti v skladu z ZTP "zaupno" in "tajno". Da gre v konkretnem primeru za podatke v navedenih tožilskih spisih, ki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, saj dokumenti med drugim vsebujejo nekatere kadrovske podatke glede zaposlenih v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (SOVA) med strankama prav tako ni sporno. Pri čemer je SOVA organ, za katerega že iz njegovega naziva oziroma namena ustanovitve izhaja, da deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja zadostna raven nacionalne varnosti in varnosti državljanov oziroma posameznikov. Čim pa je tako, gre tudi po presoji sodišča skladno s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru za podatke, do katerih je dostop potrebno ob upoštevanju te določbe zavrniti.
Če obstajajo izjeme, se dostop do podatka kot informacije javnega značaja po določbah ZDIJZ zavrne ne glede na to, ali prosilec tak podatek potrebuje za varstvo svojih pravic in pravnih koristi. Zavrnitev dostopa do podatka po določbah ZDIJZ, ker obstaja ena izmed izjem za njegovo javno razkritje, sama po sebi ne pomeni, da posameznik tega podatka v drugem postopku, v katerem lahko uveljavlja varstvo svoje pravice oziroma pravne koristi, ne bi mogel pridobiti, pomeni le, da ne gre za informacijo javnega značaja.
ZSZ člen 58 do 63. ZDavP-2 člen 404. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davčna tajnost - zbiranje podatkov, ki so davčna tajnost
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ima naravo davka na nepremičnine, odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izda davčni organ po uradni dolžnosti, to stori na podlagi podatkov, ki jih dobi od občine.
Občina je to obveznost prenesla na tožečo stranko, ki izvršuje javna pooblastila, med njimi pripravlja tudi podlage za izdajo odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in vodi vse potrebne evidence.
Združena evidenca vseh podatkov skupaj z odmerjenim številom točk je sestavljena prav z namenom, da se davčnemu organu omogoči izdaja odločbe o odmeri NUSZ, zato ima naravo podatka v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek in predstavlja davčno tajnost.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1. ZSta-1 člen 7, 7/1, 7/2, 22, 22/1, 22/2. ZASP člen 9.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacije - avtorsko delo - slovenski nacionalni standard
Oseba javnega prava je tista oseba, ki ji tak status izrecno določa zakon. Tožniku status osebe javnega prava določa prvi odstavek 7. člena Zakona o standardizaciji (ZSta-1), drugi odstavek istega člena določa še, da tožnik posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ta zakon posameznih vprašanj ne ureja drugače, zato nedvomno, spada med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja v smislu ZDIJZ.
Nacionalni standardi torej tako po načinu nastanka kot po zakonski opredelitvi že na prvi pogled v celoti ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja.