ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-4, 49, 49/2, 91, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 91, 101, 101/4, 101/4-1. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je sklicevalo na določbo 101. člena ZPIZ-1, ki ureja dolžnost delodajalca in postopke v zvezi s premestitvijo na drugo delovno mesto zaradi invalidnosti, saj v primeru, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, ta ne pride v poštev. Tožena stranka je namreč tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ji hkrati ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na istem delovnem mestu „področni sekretar“ za nedoločen čas za polovico delovnega časa, in sicer namesto na domu, na sedežu tožene stranke. Tako je v posledici zmotne uporabe materialnega prava ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem organizacijskih in ekonomskih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in utemeljenostjo teh razlogov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pravdni stranki sta se s pogodbo o zaposlitvi dogovorili za izplačevanje delovne uspešnosti, kasneje pa sta z dogovorom določili, da tožniku poleg plače pripada še del izplačila iz uspešnosti izgradnje objektov ter provizija od sklenjenega posla. Ker tožena stranka tožniku v spornem obdobju ni plačala pripadajočega variabilnega dela plače iz naslova provizije in uspešnosti gradnje, je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Sodišče prve stopnje bi moralo toženi stranki naložiti, da izplačilo neizplačanega dela plače opravi v skladu s pogoji prisilne poravnave. Nad toženo stranko je bil dne 9. 5. 2013 s sklepom Okrožnega sodišča pričet postopek prisilne poravnave, ki je bila potrjena dne 4. 4. 2014 in je sklep postal pravnomočen 15. 5. 2014. V obravnavani zadevi je bila tožba vložena 21. 3. 2012, vse vtoževane terjatve pa so nastale najkasneje leta 2011, kar pomeni, da nanje učinkuje prisilna poravnava. Skladno s 1. odstavkom 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pri izdaji sodbe, česar pa ni storilo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da so obresti za vse prisojene zneske prenehale teči 9. 5. 2013, prisojene zneske pa je tožena stranka dolžna tožniku plačati pod pogoji potrjene prisilne poravnave.
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZSVarPre člen 4, 6.
oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila taks na podlagi sodne odločbe – prejemnik denarne socialne pomoči – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje – preveritev podatkov – neresnični podatki – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Ob obstoju odločbe, s katero je stranki priznana pravica do denarne socialne pomoči, sodišče predloga stranke za oprostitev, ob sklicevanju na njeno premoženjsko stanje, ne more zavrniti ali mu ugoditi le delno, niti ne more svoje že sprejete odločitve kasneje razveljaviti in sprejeti nove.
S tem ko tožnik na sami dražbi ni licitiral skupaj s tožencem, kot je bilo dogovorjeno, je konkludentno odpovedal dogovor (ki je zato prenehal veljati).
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 355, 355/2, 355/2-6, 357, 357/1.
stroški stečajnega postopka – soglasje k izplačilu stroškov – nagrada upravitelja – zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem
Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja v smislu sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Če je stečajni upravitelj skladno z navedenim določilom pooblastil odvetnika kot strokovno kvalificirano osebo za zastopanje stečajnega dolžnika, je pooblaščenec kot strokovnjak dolžan storiti vse potrebno za varovanje koristi stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj je pri tem odgovoren za izbiro pooblaščenca. Stroški, ki nastanejo s takšnim zastopanjem stečajnega dolžnika, predstavljajo tekoče stroške stečajnega postopka v smislu 6. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.
prošnja za vrnitev v prejšnje stanje – vročitev sodbe – zamuda pritožbenega roka – nadomestna vročitev – vročilnica – javna listina – domneva resničnosti podatkov – dokazno breme – zavrnitev pritožbe
Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – fizična oseba – odločba Ustavnega sodišča – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – likvidnostno stanje – prilivi na transakcijski račun – hipoteke na nepremičninah
Prvostopenjsko sodišče je po vpogledu prometa na transakcijskem računu tožnice pri X d. d. ugotovilo, da je pritožnica samo iz družbe B. d. o. o. prejemala okvirno 5.275,00 EUR mesečno. Navedenih ugotovitev v zvezi z nakazili družbe B. d. o. o., pa tudi o nakazilu 3.730,0 0EUR iz tujine, pritožnica ne izpodbija. Pravilno je po presoji pritožbenega sodišča stališče prvostopenjskega sodišča, da je kot dohodke treba upoštevati vse prilive na transakcijski račun tožnice in ne le tiste, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Da pritožnica ne prejema dohodkov, se je na podlagi ugotovitev prvostopenjskega sodišča izkazalo za neresnično. Glede na izkazane prilive na tožničin transakcijski račun v mesečnem znesku cca 5.275,00 EUR ter višino taksne obveznosti (v višini 4.875,00 EUR za redni postopek in 30,00 EUR za postopek zavarovanja), je zato pravilna in utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi pritožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks in ugoditev njenemu predlogu za obročno plačilo sodnih taks.
Toženka nima pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, iz katere bi izhajalo, da ji mora tožnica izročiti sporno nepremičnino oziroma prepustiti njeno posest, zato se neupravičeno zavzema za uporabo pravila „petitorium absorbet possessorium“.
OZ člen 168, 168/4. Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva člen 9.
pogin psa – vrednost živali – vrednost psa – škoda – določitev odškodnine – lovski pes
Psičkine vrednosti ni mogoče ugotavljati (zgolj) po ekonomskih kategorijah, kot da gre samo za tržno blago, saj je bila tožnikova psička lovski pes, v katerega šolanje, vzgojo in pridobljene sposobnosti je tožnik vlagal veliko svojega dela, katerega že po naravi stvari ni mogoče meriti v denarju. Ta tožnikov trud se mora odražati tudi v vrednosti tožnikove psičke, pri čemer takšen pes praviloma tudi ni namenjen za prodajo. Zato je treba v tovrstnih primerih ugotoviti pravično oziroma primerno odškodnino na ta način, da se pri vrednotenju v primernem razmerju s ceno mladiča oziroma odrasle živali upošteva tudi vloženo delo s šolanjem živali, ki se vrednostno izraža v njenih lastnostih in usposobljenosti.
ZFPPIPP člen 339, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 569, 569/1.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prekomerno prevzemanje obveznosti – sklep o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti – posojilna pogodba – trgovanje na borzi – finančni trgi
Dolžnik ni bil borzni posrednik niti ni bil upravičen sprejemati denarja za namen trgovanja na finančnih trgih po zaposlitvi v finančni organizaciji, ki ima dovoljenje za opravljanje take dejavnosti. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni kot relevantnih upoštevalo njegovih trditev o tem, v kakšni vlogi je denar prejemal od vlagateljev.
Na podlagi zatrjevane obljube, na kateri temelji dolžnikovo stališče o realnih možnostih pridobitve premoženja za vrnitev denarja vlagateljem, že na prvi pogled izhaja, da sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage za sklepanje o obstoju objektivno preverljivih okoliščin, ki bi konec leta 2010 in začetek leta 2011 še kazale na realnost pričakovanj dolžnika.
S tem pa se izkaže, da je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da dolžnik v tem postopku ni dokazal, da je imel za prevzeto obveznost, da bo vlagateljem vrnil prejetih 70.000,00 EUR, kakšno kritje v svojem premoženju (denarju, stvareh ali terjatvah).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023476
KZ-1 člen 82, 82/3, 82/4. ZKP člen 18, 18/2, 83.
nedovoljen dokaz – izpisek iz kazenske evidence – sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana – izločitev dokazov – izbris sodbe iz kazenske evidence – učinek izbrisa sodbe – zakonska rehabilitacija
Izpisek iz kazenske evidence, tudi v kolikor je v njem navedena sodba, ki bi morala biti po zakonu že izbrisana, ni dokaz, pridobljen z kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi ne s kršitvijo določb ZKP in bi bilo v ZKP določeno, da se sodna odločba na tako pridobljeni dokaz ne more opreti (drugi odstavek 18. člena ZKP). Ni glavni namen izločanja vpliv nedovoljenih dokazov na odločanje (kot navaja pritožnik), ampak preprečitev kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri zbiranju dokazov s strani državnih organov kot močnejše stranke v kazenskem postopku.
Do izdelave posodobljenega seznama terjatev je treba priznati pritožbeni interes zoper odločitev o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo tistim upnikom, za katere je dolžnik v svojem predlogu ali priloženem načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel, da bodo njihove terjatve vključene v postopek prisilne poravnave.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Vsak poseg v tujo lastnino je škodljiv za lastnika, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, četudi ima lastnik še drugo premoženje (tožnik pa že sam pove, da tudi o tem le ugiba). Že iz samih trditev predlagatelja torej izhaja, da škoda, ki bi jo pretrpel toženec z izdajo začasne odredbe, ne bi bila zgolj neznatna.
ZPP alternativne kumulacije zahtevkov ne ureja. Dopustna je zgolj v primeru, kadar obstoji alternativna obligacija po materialnem pravu in lahko dolžnik izbere eno izpolnitev ter je s tem prost obveznosti. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združenja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je po materialnem pravu upravičen, temveč lahko v takšnem primeru zahtevek kumulira le eventualno.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – obstoj pravic – dokazni postopek – zaslišanje priče
Dobra vera je subjektivno prepričanje posameznika, a prav vsako notranje prepričanje (sicer poštenega človeka) še ni dobra vera. To prepričanje mora imeti neko otipljivo podlago, razlago, opravičilo.
Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je, da lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.
Znesek, ki ga tožeča stranka vtožuje, pa predstavlja stroške, ki jih je nekdo tretji, ki ni bil udeležen v prometni nesreči, imel v zvezi z obveznostjo tožeče stranke, da se ostanki njegovega poškodovanega vozila odstranijo z avtoceste. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da gre pri tem znesku za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka sama, zaradi česar se iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne more kriti, je torej povsem pravilno.
sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – stroški postopka – skupni stroški
Pritožnikoma tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspelo dokazati, da bi bodisi sama bodisi njun pravni prednik po prej navedenem dogovoru od leta 1991 do leta 2007 izvrševali posestna dejanja na spornem svetu, zato je brez podlage pritožbeno stališče, da v obravnavanem primeru ni šlo za mirno posest. Dovolj zanesljiva in dokazno podprta je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika v resnici nista poznala uživalnih meja. V nasprotnem primeru pač ne bi iskala nasveta geometra, ki jima je lahko pokazal le katastrsko mejo.
ZD člen 142. ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/5. ZPP člen 108.
prehod obveznosti - prehod na dediča - dokazovanje v izvršilnem postopku - trditveno in dokazno breme upnika - razmejitev med vsebinsko in formalno pomanjkljivostjo vloge
Upnik v nasprotju z zahtevo iz petega odstavka 40. člena ZIZ in drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ v predlogu za izvršbo ni navedel podlage prehoda dolga, kot tudi ni predložil dokazil, ki bi izkazovala prehod. Zaradi navedenega je njegova vloga vsebinsko pomanjkljiva in kot tako jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ne da bi upnika pozivalo k odpravi pomanjkljivosti po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Uporaba 108. člena ZPP namreč pride v poštev le v primeru formalne, ne pa vsebinske pomanjkljivosti vloge.
etažna lastnina – pripadajoče zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084714
ZPP člen 1, 7, 212, 458, 458/1. EZ člen 4, 4-18, 4-101, 88. Sistemska obratovalna pravila člen 38, 40, 85.
pogodba o dobavi električne energije – poraba energije – dejansko stanje – spor majhne vrednosti – dobavitelj energije – uporabnik omrežja – plačilo dobavljene električne energije – količina dobavljene in porabljene energije – trditveno in dokazno breme glede višine zahtevka – merjenje električne energije – sodna pristojnost – upravna stvar
Konkretni spor ni spor med tožencem (ki je uporabnik) in sistemskim operaterjem oziroma organizatorjem trga, pač pa spor med tožencem in tožnico kot dobaviteljico. Za te spore pa EZ v 88. členu pristojnosti Agencije ne določa in je sodna pristojnost zato podana.