OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071291
OZ člen 134, 178, 183. ZPP člen 7.
kršitev osebnostne pravice – izjava o stečaju pravne osebe – kontekst, v katerem je izjava podana – opustitveni zahtevek – preklic izjave – odškodnina zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena pravne osebe – protipravnost – objektivno žaljiva izjava
Dana izjava kot taka bi utegnila okrniti ugled in dobro ime tožeče stranke, saj stečaj nad družbo pomeni njeno slabo poslovanje oziroma začetek postopka njenega prenehanja, vendar je treba izjavo nujno umestiti v kontekst, v katerem je bila podana. Ker jo je toženec podal kot član agrarne skupnosti v okviru govora o prodaji lesa tožeči stranki z namenom, ker je hotel preprečiti, da bi obveznost plačila lesa tožeče stranke do agrarne skupnosti ostala neizpolnjena, s tem pa obenem varoval lastni interes in interes agrarne skupnosti, njegovo ravnanje ni protipravno.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075858
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 55. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 41/3.
predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – vročitev odstopne izjave – odstopno upravičenje
Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.
Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071266
OZ člen 471, 472. ZPP člen 181.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe in vrnitev kupnine – podjemna pogodba – vgradnja stavbnega pohištva – obstoj stvarnih napak – materialno in procesno dokazno breme – pravica odstopiti od pogodbe – priznanje obstoja stvarnih napak – znatnost stvarnih napak – oblikovalni zahtevek – razveza pogodbe s potekom dodatnega roka za odpravo napak – ugotovitvena tožba – pomanjkanje pravnega interesa – delne napake – odstop od celotne pogodbe ali le glede dela, ki ima napake
Oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben, saj je pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je tožnik toženi stranki postavil za odpravo stvarnih napak (471. člen OZ). Tudi ugotovitvena tožba ni dopustna, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
določitev najemnika stanovanja – izselitev iz stanovanja – neprostovoljna izselitev
Nasprotni udeleženec ni prerekal trditev predlagateljice, da se je iz stanovanja skupaj s sinom izselila v varno hišo zaradi njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, torej prebivališča ni zapustila povsem prostovoljno, zato tudi načelo pravičnosti (ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah) terja, da se za najemnico določi predlagateljica.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083870
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na pritožbo - protispisnost - ocena listinskega dokaza
Sodišče prve stopnje je odreklo verodostojnost listini „Poraba S.“, ker se ta listina nanaša (že) na porabo v mesecu januarju 2014, ko po trditvah tožeče stranke tožena stranka še ni bila v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka sicer utemeljeno opozarja, da iz listine to ne izhaja, saj se za nanaša na porabo od marca 2014 do januarja 2015, vendar z zahtevkom kljub temu ne more uspeti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče podeliti verodostojnosti, je namreč pravilna. Listina je klasičen tabelarni prikaz, katerega vsebina in izgled ne nakazujeta na to, da bi šlo za izpisek iz kakšnega programa ali aplikacije, ki beleži uporabo gesla. Videti je, kot da ga je tožeča stranka pripravila sama.
Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga predloži (le) ena od pravdnih strank, (načeloma) predstavlja le del trditvene podlage stranke, ki (ga je predložila in) se nanj (to je njegovo vsebino) sklicuje.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – zadnje posestno stanje – protipravnost motenja – odklop elektrike
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru do odklopa elektrike prišlo prav zaradi zahteve druge toženke. Ker je slednja (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) vedela, da gostinski objekt poseduje tožnica, njen nalog za odklop elektrike pomeni nedovoljeno dejanje in je kot tak protipraven.
Stališču prvostopenjskega sodišča, da je fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov, ni mogoče oporekati, saj je materialnopravno pravilno. Vendar je potrebno pri njegovi uporabi ločiti vlaganja, brez katerih delitev ni mogoča, od vlaganj, ki pomenijo le pogoj, da je posamezen del mogoče uporabljati za določen namen (na primer kot stanovanje) in brez katerih je ta del vreden manj. Oviro za fizično delitev lahko ob izostanku soglasja predstavljajo le prvo navedena, torej vlaganja, ki so predpogoj, da v hiši sploh nastane posamezen del zgradbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – fizična oseba – odločba Ustavnega sodišča – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – likvidnostno stanje – prilivi na transakcijski račun – hipoteke na nepremičninah
Prvostopenjsko sodišče je po vpogledu prometa na transakcijskem računu tožnice pri X d. d. ugotovilo, da je pritožnica samo iz družbe B. d. o. o. prejemala okvirno 5.275,00 EUR mesečno. Navedenih ugotovitev v zvezi z nakazili družbe B. d. o. o., pa tudi o nakazilu 3.730,0 0EUR iz tujine, pritožnica ne izpodbija. Pravilno je po presoji pritožbenega sodišča stališče prvostopenjskega sodišča, da je kot dohodke treba upoštevati vse prilive na transakcijski račun tožnice in ne le tiste, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Da pritožnica ne prejema dohodkov, se je na podlagi ugotovitev prvostopenjskega sodišča izkazalo za neresnično. Glede na izkazane prilive na tožničin transakcijski račun v mesečnem znesku cca 5.275,00 EUR ter višino taksne obveznosti (v višini 4.875,00 EUR za redni postopek in 30,00 EUR za postopek zavarovanja), je zato pravilna in utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi pritožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks in ugoditev njenemu predlogu za obročno plačilo sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084690
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka – minimalni dohodek – ogroženo socialno stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – oprostitev plačila sodne takse – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Dohodek na člana družine znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.
USTAVNO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023463
URS člen 93. ZKP člen 156, 220, 220/1, 220/2. ZBan-2 člen 125, 126. ZPPre člen 1, 6, 8, 8/4, 13, 14/4. Poslovnik o parlamentarni preiskavi člen 14, 14/2.
parlamentarna preiskava – namen in obseg parlamentarne preiskave – faza pripravljalnih dejanj – zaseg predmetov – zaupni podatki – dolžnost varovanja zaupnih podatkov
Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek.
Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena.
Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sanirane z davkoplačevalskim denarjem.
Ob zagotovljeni varnosti tajnosti zahtevanih podatkov ter dejstvu, da je brez vpogleda v vso relevantno dokumentacijo težko oziroma praktično nemogoče opraviti celovito preiskavo v skladu s predmetom in namenom parlamentarne preiskave ter v odrejenem obsegu parlamentarne preiskave, je zahtevani ukrep sorazmeren, nujen in neizogiben.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – lažje srednje hude posledice – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov
Trajne funkcionalne posledice nesreče sicer niso tako hude, kot jih izpostavlja pritožba (ki omenja katastrofalne poškodbe), vendar ima tožnica po ugotovitvah sodbe pri vsakdanjih domačih opravilih in službenih obveznostih težave, zaradi katerih duševno trpi. Po ugotovitvah izvedenca s povečanimi napori in nesigurno hodi navkreber in zlasti navzdol po stopnicah, počepa, pokleka in nosi težja bremena. Navedene težave se kažejo ne le pri opravljanju gospodinjskih del, pač pa tudi pri opravljanju dela čistilke: počepanje, poklekanje, prenašanje težjih bremen, npr. vedra s tekočino.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0086133
KZ-1 člen 54, 54/1, 217, 217/1, 217/3. ZKP člen 386.
kaznivo dejanje prikrivanja – nadaljevano kaznivo dejanje – povezovalni elementi – časovna povezanost kaznivih dejanj – istočasno ali zaporedoma – krajevna povezanost kaznivih dejanj – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – združitev postopkov – zaslišanje obdolženca – obdolženec kot priča – odločba o kazenski sankciji – obteževalne okoliščine – zakonski znak kaznivega dejanja – direktni naklep
Kaznivi dejanji prikrivanja, ki se obravnavata v tem postopku, in kaznivi dejanji prikrivanja (v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja), za kateri je bil obdolženec že pravnomočno obsojen, ne tvorijo tako časovno in krajevno povezanega življenjskega primera, da bi bilo njegovo obravnavanje v ločenih kazenskih postopkih z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinsko pravilne odločitve, nesprejemljivo. Obdolženec je namreč dejanji, za kateri je bil spoznan za krivega z izpodbijano sodbo, storil v časovnih obdobjih med 27. 5. 2012 in 31. 8. 2012 ter med 11. 7. 2012 in 31. 8. 2012 v Ljubljani, dejanji, za kateri je bil že pravnomočno obsojen, pa je storil neugotovljenega dne v letu 2012 in neugotovljenega dne poleti 2012 na neznanih krajih.
Res je, da v enotnem kazenskem postopku ista oseba ne more imeti položaja dveh različnih procesnih subjektov (obdolženca in priče), vendar pa to ni ovira za združitev dveh ali več kazenskih postopkov. V kolikor se namreč v istem kazenskem postopku obravnava več kaznivih dejanj in ima določena oseba v zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji položaj obdolženca v zvezi z drugimi pa položaj priče, se takšno osebo zaslišuje le kot obdolženca (in ne kot pričo) tudi glede tistih dejanj, za katera sam ni obdolžen.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – slepota – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na slepost in mladost tožnice nastale posledice nesreče trajno in močno zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti, njena prizadetost je še večja zaradi slepote in je primerna odškodnina iz tega naslova 60.000,00 EUR, tako da jo je bilo zvišati za 20.000,00 EUR.
odpust obveznosti – ugovor – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper gospodarstvo – pravnomočnost v teku preizkusnega obdobja
Sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep o odpustu obveznosti, če ni ovir za sam odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), če torej v celotnem teku preizkusnega obdobja do teh ovir ne pride. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastopila po začetku postopka odpusta obveznosti in celo po poteku šestmesečnega roka za ugovor iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP, je uporaba tega roka pojmovno izključena, zato je v takem primeru treba smiselno uporabiti rok iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, po katerem se ugovor proti odpustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – JAVNI RED IN MIR – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023470
Protokol št. 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1. URS člen 31. ZKP člen 10. KZ-1 člen 299, 229/1, 299/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – res iudicata – razmerje med prekrškovnim in kazenskim postopkom – plačilni nalog – zahteva za uvedbo preiskave – objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem – preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi
Ustava RS v 31. členu in ZKP v 10. členu opredeljujeta ustavno prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, pod pogojem, da narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo „kaznivega dejanja“, iz opisa prekrška pa izhaja, da ta temelji na istem historičnem dogodku, ki je v dejstvih enak oziroma identičen dogodku (idem) v novem postopku (bis).
ZIZ člen 189. ZFPPIPP člen 132, 132/2, 132/2-2, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/4, 132/4-1, 280.
izvršba na nepremičnino – sklep o domiku – stečajni postopek nad dolžnikom – prodaja premoženja – ločitvena pravica – prekinitev izvršilnega postopka
Če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. V konkretni zadevi je upnik pridobil ločitveno pravico na več nepremičninah, vendar pa do začetka stečajnega postopka ni bila opravljena prodaja premoženja, zato so podani pogoji za prekinitev izvršilnega postopka. Velja namreč, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnin razglašen sklep o domiku. V danem primeru prodaja premoženja ni bila opravljena do začetka stečajnega postopka, zato v tej zadevi ni mogoče šteti, da začetek stečajnega postopka ne bi vplival na tek tega izvršilnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084229
OZ člen 82, 82/1, 104, 104/4. ZPP člen 165, 165/2.
kreditna pogodba – garancija – trajanje zavarovanja – bistvena sestavina pogodbe – posledice zamude – rok kot bistvena sestavina pogodbe – fiksen rok – prenehanje veljavnosti pogodbe – razlaga pogodb – razlaga jasnih pogodbenih določil – in claris non fit interpretatio – stroški postopka
Rok kot bistvena sestavina pogodbe je v poslovni praksi redko tako jasno določen kot v obravnavani zadevi. Praviloma namreč stranke določijo le rok izpolnitve, ne določijo pa posledic v primeru, da obveznost ne bo pravočasno izpolnjena. V takšnih primerih je nedvomno potrebna ustrezna interpretacija, kakšno voljo sta stranki z natančno določitvijo časa izpolnitve želeli izraziti. V obravnavani zadevi pa sta stranki poleg določitve 120-dnevnega roka za ureditev celotnega zavarovanja nedvoumno določili tudi sankcijo v primeru njegove prekoračitve – garancija bo prenehala veljati. Takšen dogovor ne pušča nobenega dvoma, da je bil 120-dnevni rok med strankama dogovorjen kot fiksen rok.