prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – lažje srednje hude posledice – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov
Trajne funkcionalne posledice nesreče sicer niso tako hude, kot jih izpostavlja pritožba (ki omenja katastrofalne poškodbe), vendar ima tožnica po ugotovitvah sodbe pri vsakdanjih domačih opravilih in službenih obveznostih težave, zaradi katerih duševno trpi. Po ugotovitvah izvedenca s povečanimi napori in nesigurno hodi navkreber in zlasti navzdol po stopnicah, počepa, pokleka in nosi težja bremena. Navedene težave se kažejo ne le pri opravljanju gospodinjskih del, pač pa tudi pri opravljanju dela čistilke: počepanje, poklekanje, prenašanje težjih bremen, npr. vedra s tekočino.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - jamčevanje za napake - pravočasno grajanje - nemudoma - nove navedbe - vloge
Šele v prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila nove navedbe. Te navedbe ne pomenijo odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (in tudi ni šlo za kršitev pravice do izjave). Po določbi 452. člena ZPP je namreč število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, tožeča stranka ima možnost v eni pripravljalni vlogi le odgovoriti na navedbe iz odgovora na tožbo, nima pa možnosti podajanja novih navedb.
Že jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pove, da nemudoma ne pomeni 8 dni. Po tej določbi mora namreč kupec prodajalca o napaki obvestiti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Če bi zakonodajalec menil, da nemudoma pomeni 8 dni, taka dikcija ne bi bila potrebna, ampak bi za vse kupce določil rok 8 dni.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - razlogi za izpodbijanje sodne poravnave - učinkovanje sodne poravnave - skupno premoženje - sosporništvo - sosporniški intervenient - procesna legitimacija za vložitev tožbe za izpodbijanje sodne poravnave
Če ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodbe in če so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva, procesno legitimacijo za izredna pravna sredstva pa imajo stranke, potem tožnica, ki ni bila stranka postopka in zato stranka sodne poravnave, ne more zahtevati njene razveljavitve. Tožnica sicer svojo legitimacijo za vložitev tožbe gradi na trditvi, da ima položaj sosporniškega intervenienta. Po določbi drugega odstavka 202. člena ZPP intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient. Vendar pa to ne more veljati za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave. Tožnica bi lahko vložila takšno tožbo, če bi sodelovala pri njeni sklenitvi (in podpisu zapisnika). Če tožnica poravnave ni sklenila, zanjo tudi ne more učinkovati. Svoje pravice bo tožnica lahko zavarovala z ustrezno tožbo, ne pa z obravnavano tožbo kot izrednim pravnim sredstvom.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071266
OZ člen 471, 472. ZPP člen 181.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe in vrnitev kupnine – podjemna pogodba – vgradnja stavbnega pohištva – obstoj stvarnih napak – materialno in procesno dokazno breme – pravica odstopiti od pogodbe – priznanje obstoja stvarnih napak – znatnost stvarnih napak – oblikovalni zahtevek – razveza pogodbe s potekom dodatnega roka za odpravo napak – ugotovitvena tožba – pomanjkanje pravnega interesa – delne napake – odstop od celotne pogodbe ali le glede dela, ki ima napake
Oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben, saj je pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je tožnik toženi stranki postavil za odpravo stvarnih napak (471. člen OZ). Tudi ugotovitvena tožba ni dopustna, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).
trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dogovorjena dela - opravljene storitve - pogodba o pravnem svetovanju - odstop od pogodbe - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - zastopanje interesov tretjih oseb
Pogodbeni stranki sta se v pogodbi tudi dogovorili, da svetovalec v času veljavnosti pogodbe ne bo opravljal storitev zastopanja za stranke, ki bodo uveljavljale nasprotne zahtevke zoper naročnika (peta alineja 4. člena Pogodbe). Po Pogodbi je dolžan svetovalec ščititi interese naročnika, zlasti tedaj, ko je naročnik v sporu s tretjimi osebami. V tej zvezi je bila sklenjena tudi izvensodna poravnava, s katero so tožena stranka (ki jo je zastopal nov direktor D.K.) ter S.K. in D.V. uredili določena medsebojna razmerja (glede spora z nadzornim svetom tožene stranke in glede posledic razrešitve za delovnopravni položaj teh fizičnih oseb). Pri tem dogovarjanju je po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno, da je tožena stranka ves čas nastopala kot aktivni subjekt. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, ali je tožnik pri tem dogovoru nastopal kot zastopnik ali svetovalec tretje osebe, temveč je ključnega pomena, da je v sporu deloval v interesni sferi tretje osebe, ne pa v interesni sferi tožene stranke.
Tožnik je huje kršil sprejete pogodbene obveznosti, spričo česar je tožena stranka pogodbo utemeljeno odpovedala.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075858
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 55. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 41/3.
predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – vročitev odstopne izjave – odstopno upravičenje
Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.
Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – poškodbe rok – opredelitev teže poškodbe – Fischer III – zlom koželjnice
Ob odsotnosti konkretnih trditev so navedbe pritožnika, da bi lahko imel tožnik že iz časov pred škodnim dogodkom omejeno gibljivost in moč levega zapestja, zgolj ugibanja. Niti si ni mogoče zamisliti, da bi vsak potencialni oškodovanec imel že vnaprej za vsak slučaj opravljene meritve gibljivosti svojih sklepov (iz obdobja pred nekim škodnim dogodkom), zaradi morebitne kasnejše primerjave.
OZ člen 168, 168/4. Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva člen 9.
pogin psa – vrednost živali – vrednost psa – škoda – določitev odškodnine – lovski pes
Psičkine vrednosti ni mogoče ugotavljati (zgolj) po ekonomskih kategorijah, kot da gre samo za tržno blago, saj je bila tožnikova psička lovski pes, v katerega šolanje, vzgojo in pridobljene sposobnosti je tožnik vlagal veliko svojega dela, katerega že po naravi stvari ni mogoče meriti v denarju. Ta tožnikov trud se mora odražati tudi v vrednosti tožnikove psičke, pri čemer takšen pes praviloma tudi ni namenjen za prodajo. Zato je treba v tovrstnih primerih ugotoviti pravično oziroma primerno odškodnino na ta način, da se pri vrednotenju v primernem razmerju s ceno mladiča oziroma odrasle živali upošteva tudi vloženo delo s šolanjem živali, ki se vrednostno izraža v njenih lastnostih in usposobljenosti.
Če postane cesijska pogodba neveljavna (zaradi razveljavitve), se ponovno vzpostavi pravna vez med prvotnim imetnikom terjatve in dolžnikom, brez da bi bilo potrebno zato kakšno dodatno izpolnitveno ravnanje. To pomeni, da v tem primeru ni potreben noben povratni razpolagalni posel (tako imenovana povratna cesija). Če pa ostane pogodba o odstopu terjatev veljavna, je seveda potrebna povratna cesija za vnovični prehod terjatve na njenega prvotnega imetnika.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – JAVNI RED IN MIR – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023470
Protokol št. 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1. URS člen 31. ZKP člen 10. KZ-1 člen 299, 229/1, 299/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – res iudicata – razmerje med prekrškovnim in kazenskim postopkom – plačilni nalog – zahteva za uvedbo preiskave – objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem – preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi
Ustava RS v 31. členu in ZKP v 10. členu opredeljujeta ustavno prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, pod pogojem, da narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo „kaznivega dejanja“, iz opisa prekrška pa izhaja, da ta temelji na istem historičnem dogodku, ki je v dejstvih enak oziroma identičen dogodku (idem) v novem postopku (bis).
etažna lastnina – pripadajoče zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079559
ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.
Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.
Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.
Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
Namen zavarovanja avtomobilske odgovornosti je, da lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki jo z uporabo vozila povzroči tretjim osebam zaradi smrti, telesne poškodbe, prizadetega zdravja, uničenja in poškodovanja stvari.
Znesek, ki ga tožeča stranka vtožuje, pa predstavlja stroške, ki jih je nekdo tretji, ki ni bil udeležen v prometni nesreči, imel v zvezi z obveznostjo tožeče stranke, da se ostanki njegovega poškodovanega vozila odstranijo z avtoceste. Materialnopravno stališče prvostopenjskega sodišča, da gre pri tem znesku za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka sama, zaradi česar se iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja ne more kriti, je torej povsem pravilno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072527
OZ člen 247, 247/1, 250. ZPP člen 243.
pogodbena kazen – vzrok za zamudo – dolžnikova odgovornost – dokazovanje – naloga izvedenca – informativni dokaz z izvedencem
Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja.
Izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084690
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka – minimalni dohodek – ogroženo socialno stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – oprostitev plačila sodne takse – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Dohodek na člana družine znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost začasne odredbe - vpliv začetka stečajnega postopka na dovoljenost zavarovanja
Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena ZFPPIPP).
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – obstoj pravic – dokazni postopek – zaslišanje priče
Dobra vera je subjektivno prepričanje posameznika, a prav vsako notranje prepričanje (sicer poštenega človeka) še ni dobra vera. To prepričanje mora imeti neko otipljivo podlago, razlago, opravičilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071291
OZ člen 134, 178, 183. ZPP člen 7.
kršitev osebnostne pravice – izjava o stečaju pravne osebe – kontekst, v katerem je izjava podana – opustitveni zahtevek – preklic izjave – odškodnina zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena pravne osebe – protipravnost – objektivno žaljiva izjava
Dana izjava kot taka bi utegnila okrniti ugled in dobro ime tožeče stranke, saj stečaj nad družbo pomeni njeno slabo poslovanje oziroma začetek postopka njenega prenehanja, vendar je treba izjavo nujno umestiti v kontekst, v katerem je bila podana. Ker jo je toženec podal kot član agrarne skupnosti v okviru govora o prodaji lesa tožeči stranki z namenom, ker je hotel preprečiti, da bi obveznost plačila lesa tožeče stranke do agrarne skupnosti ostala neizpolnjena, s tem pa obenem varoval lastni interes in interes agrarne skupnosti, njegovo ravnanje ni protipravno.
Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga predloži (le) ena od pravdnih strank, (načeloma) predstavlja le del trditvene podlage stranke, ki (ga je predložila in) se nanj (to je njegovo vsebino) sklicuje.