Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga predloži (le) ena od pravdnih strank, (načeloma) predstavlja le del trditvene podlage stranke, ki (ga je predložila in) se nanj (to je njegovo vsebino) sklicuje.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Vsak poseg v tujo lastnino je škodljiv za lastnika, saj omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, četudi ima lastnik še drugo premoženje (tožnik pa že sam pove, da tudi o tem le ugiba). Že iz samih trditev predlagatelja torej izhaja, da škoda, ki bi jo pretrpel toženec z izdajo začasne odredbe, ne bi bila zgolj neznatna.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – poškodbe rok – opredelitev teže poškodbe – Fischer III – zlom koželjnice
Ob odsotnosti konkretnih trditev so navedbe pritožnika, da bi lahko imel tožnik že iz časov pred škodnim dogodkom omejeno gibljivost in moč levega zapestja, zgolj ugibanja. Niti si ni mogoče zamisliti, da bi vsak potencialni oškodovanec imel že vnaprej za vsak slučaj opravljene meritve gibljivosti svojih sklepov (iz obdobja pred nekim škodnim dogodkom), zaradi morebitne kasnejše primerjave.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dve nasprotujoči si ugotovitvi, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede posesti tožnice sploh ugotovilo. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, saj opisano nasprotje v razlogih onemogoča pritožbeni preizkus odločitve.
S tem ko tožnik na sami dražbi ni licitiral skupaj s tožencem, kot je bilo dogovorjeno, je konkludentno odpovedal dogovor (ki je zato prenehal veljati).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075858
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 55. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 41/3.
predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – vročitev odstopne izjave – odstopno upravičenje
Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.
Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – slepota – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na slepost in mladost tožnice nastale posledice nesreče trajno in močno zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti, njena prizadetost je še večja zaradi slepote in je primerna odškodnina iz tega naslova 60.000,00 EUR, tako da jo je bilo zvišati za 20.000,00 EUR.
odpust obveznosti – ugovor – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper gospodarstvo – pravnomočnost v teku preizkusnega obdobja
Sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep o odpustu obveznosti, če ni ovir za sam odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), če torej v celotnem teku preizkusnega obdobja do teh ovir ne pride. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastopila po začetku postopka odpusta obveznosti in celo po poteku šestmesečnega roka za ugovor iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP, je uporaba tega roka pojmovno izključena, zato je v takem primeru treba smiselno uporabiti rok iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, po katerem se ugovor proti odpustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071266
OZ člen 471, 472. ZPP člen 181.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe in vrnitev kupnine – podjemna pogodba – vgradnja stavbnega pohištva – obstoj stvarnih napak – materialno in procesno dokazno breme – pravica odstopiti od pogodbe – priznanje obstoja stvarnih napak – znatnost stvarnih napak – oblikovalni zahtevek – razveza pogodbe s potekom dodatnega roka za odpravo napak – ugotovitvena tožba – pomanjkanje pravnega interesa – delne napake – odstop od celotne pogodbe ali le glede dela, ki ima napake
Oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben, saj je pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je tožnik toženi stranki postavil za odpravo stvarnih napak (471. člen OZ). Tudi ugotovitvena tožba ni dopustna, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0079559
ZASP člen 81, 81/1, 164, 168, 168/2, 168/3, 168/4. ZPP člen 216. OZ člen 190, 299, 299/2.
nadomestilo za uporabo avtorskega dela - civilna kazen - nezakonit poseg v avtorskopravno varovani položaj - dokazovanje višine nastale škode - običajni honorar - nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela - prosti preudarek - objava posamezne fotografije - fiksiranje fiktivne zgodbe - uporaba posameznih odlomkov filma - gibljive slike - primernost nadomestila - zavedanje kršitelja o nosilcu avtorske pravice - predelava avtorskega dela - krivda kršilca - namerno kršenje avtorske pravice - preventivni učinek - zamudne obresti - odškodninska podlaga - obogatitvena podlaga
ZASP je v drugem odstavku 168. člena olajšal položaj imetnika avtorske pravice pri dokazovanju višine nastale škode v posledici nezakonitega posega v njegov avtorskopravno varovani položaj. Višino škode lahko dokaže že na ta način, da dokaže dogovorjeni ali običajni honorar ali nadomestilo za zakonito uporabo varovanega dela.
Zanesljivo sklepanje na običajna plačila za uporabo del bi bilo mogoče samo pod predpostavko, da bi tožeča stranka omogočala uporabo avtorskega dela drugim zainteresiranim uporabnikom v obliki, kot ga je uporabljala tožena stranka. Glede na kategorično stališče tožeče stranke, da v takšni obliki in z namenom, kot je avtorsko delo uporabila tožena stranka, ne bi tožeča stranka nikomur omogočila uporabe, je samo po sebi razumljivo, da je na običajen honorar mogoče sklepati zgolj ob uporabi prostega preudarka iz 216. člena ZPP. V takem primeru vprašanje presoje višine odškodnine po prostem preudarku pomeni uporabo materialnega prava, pri čemer pa so dejstva, na podlagi katerih se prosti preudarek uporabi, stvar dejanskih ugotovitev sodišča.
Objave posamezne fotografije ni mogoče primerjati v smislu minimaliziranja dolžine izseka filma. Ko gre za uporabo posameznih odlomkov filma, gre za uporabo dela avtorskega dela, ki po svoji naravi ustvarja učinek gibljive slike. Pri uporabi fotografije iz filma pa gre za uporabo filmskega gradiva, ki ustvarja fikcijo za drugačen namen. Fotografija ali slika, ki jo izdela avtor, ima sporočilno vrednost v smislu fiksiranja dogajanja v prostoru na določeno časovno točko. Tudi pri objavi filmske fotografije se ustvarja vtis fiksiranja fiktivne zgodbe, ki jo obravnava film na določen časovni trenutek. Objava fotografije iz filma v drugem mediju (revijalni tisk oziroma na spletni strani) pa ustvarja učinek, ki je trajnejši, saj ostane fiksirana na tem mediju. Zato je sklepanje na primernost nadomestila za uporabe fotografije iz filma v revijalnem tisku materialnopravno zmotno zgolj na podlagi običajnega nadomestila za uporabo odlomkov filma v trajanju do ene minute.
Očitek namerne uporabe tujega dela ni mogoče vezati na zavedanje kršitelja, kdo je nosilec avtorske pravice.
uporabnina za blagovno znamko - izpodbijanje blagovne znamke
Tožena stranka je uporabljala znak v dobri veri pred prijavo znamke s strani tožeče stranke. Ni pomembno, ali je bil znak uporabljen pred vložitvijo prijave znamke v gospodarskem prometu, ampak je pravno odločilnega pomena le dejstvo, da je bil uporabljen.
Znak je bil splošno znan v javnosti kot slogan slovenske reprezentance in s tem povezan s toženo stranko.
USTAVNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – JAVNI RED IN MIR – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023470
Protokol št. 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4, 4/1. URS člen 31. ZKP člen 10. KZ-1 člen 299, 229/1, 299/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2, 22, 22/1.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – res iudicata – razmerje med prekrškovnim in kazenskim postopkom – plačilni nalog – zahteva za uvedbo preiskave – objektivna identiteta med prekrškom in kaznivim dejanjem – preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi
Ustava RS v 31. členu in ZKP v 10. členu opredeljujeta ustavno prepoved ponovnega sojenja o isti stvari. To jamstvo mora biti v temelju zagotovljeno tudi, kadar je zoper posameznika še pred uvedbo kazenskega postopka že tekel prekrškovni postopek, ki je bil pravnomočno končan, pod pogojem, da narava dejanja in teža predpisane sankcije za prekršek kažeta na to, da je šlo v resnici za kaznivo ravnanje, ki ima naravo „kaznivega dejanja“, iz opisa prekrška pa izhaja, da ta temelji na istem historičnem dogodku, ki je v dejstvih enak oziroma identičen dogodku (idem) v novem postopku (bis).
trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dogovorjena dela - opravljene storitve - pogodba o pravnem svetovanju - odstop od pogodbe - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - zastopanje interesov tretjih oseb
Pogodbeni stranki sta se v pogodbi tudi dogovorili, da svetovalec v času veljavnosti pogodbe ne bo opravljal storitev zastopanja za stranke, ki bodo uveljavljale nasprotne zahtevke zoper naročnika (peta alineja 4. člena Pogodbe). Po Pogodbi je dolžan svetovalec ščititi interese naročnika, zlasti tedaj, ko je naročnik v sporu s tretjimi osebami. V tej zvezi je bila sklenjena tudi izvensodna poravnava, s katero so tožena stranka (ki jo je zastopal nov direktor D.K.) ter S.K. in D.V. uredili določena medsebojna razmerja (glede spora z nadzornim svetom tožene stranke in glede posledic razrešitve za delovnopravni položaj teh fizičnih oseb). Pri tem dogovarjanju je po oceni pritožbenega sodišča več kot očitno, da je tožena stranka ves čas nastopala kot aktivni subjekt. V tej zvezi tudi ni pravno pomembno, ali je tožnik pri tem dogovoru nastopal kot zastopnik ali svetovalec tretje osebe, temveč je ključnega pomena, da je v sporu deloval v interesni sferi tretje osebe, ne pa v interesni sferi tožene stranke.
Tožnik je huje kršil sprejete pogodbene obveznosti, spričo česar je tožena stranka pogodbo utemeljeno odpovedala.
Če postane cesijska pogodba neveljavna (zaradi razveljavitve), se ponovno vzpostavi pravna vez med prvotnim imetnikom terjatve in dolžnikom, brez da bi bilo potrebno zato kakšno dodatno izpolnitveno ravnanje. To pomeni, da v tem primeru ni potreben noben povratni razpolagalni posel (tako imenovana povratna cesija). Če pa ostane pogodba o odstopu terjatev veljavna, je seveda potrebna povratna cesija za vnovični prehod terjatve na njenega prvotnega imetnika.
kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - varstvo oškodovanca kaznivega dejanja - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija države
Med položajem v drugem in tretjem odstavku 76. člena KZ-1 ni bistvenih razlik. V obeh primerih se z odvzemom premoženjske koristi vzpostavi razmerje med oškodovancem in državo. Sodba, s katero je premoženjska korist odvzeta, še ne pomeni, da je država to korist tudi že dejansko pridobila. Zato je zakon v drugem in tretjem odstavku 76. člena KZ-1 predvidel dvofazni postopek. Najprej je potrebna ugotovitev terjatve (namen take določbe je omejitev obdobja, v katerem mora država računati na možnost zahtevka oškodovanca) in šele nato poplačilo, do katerega pa seveda lahko pride le, če je bila korist dejansko odvzeta.
etažna lastnina – pripadajoče zemljišče – določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred januarjem 2003 – pretekla raba pripadajočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da pripadajočega zemljišča k stavbi ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz 30. člena ZVEtL v zvezi s četrtim odstavkom 7. člena ZVEtL, pri tem pa si je pomagalo tudi z ugotovitvami izvedenke, kako in v kakšen namen se je pripadajoče zemljišče uporabljalo v preteklosti od izgradnje stavbe dalje.
Toženka nima pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, iz katere bi izhajalo, da ji mora tožnica izročiti sporno nepremičnino oziroma prepustiti njeno posest, zato se neupravičeno zavzema za uporabo pravila „petitorium absorbet possessorium“.
OZ člen 168, 168/4. Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva člen 9.
pogin psa – vrednost živali – vrednost psa – škoda – določitev odškodnine – lovski pes
Psičkine vrednosti ni mogoče ugotavljati (zgolj) po ekonomskih kategorijah, kot da gre samo za tržno blago, saj je bila tožnikova psička lovski pes, v katerega šolanje, vzgojo in pridobljene sposobnosti je tožnik vlagal veliko svojega dela, katerega že po naravi stvari ni mogoče meriti v denarju. Ta tožnikov trud se mora odražati tudi v vrednosti tožnikove psičke, pri čemer takšen pes praviloma tudi ni namenjen za prodajo. Zato je treba v tovrstnih primerih ugotoviti pravično oziroma primerno odškodnino na ta način, da se pri vrednotenju v primernem razmerju s ceno mladiča oziroma odrasle živali upošteva tudi vloženo delo s šolanjem živali, ki se vrednostno izraža v njenih lastnostih in usposobljenosti.
motenje posesti – sodno varstvo posesti – zadnje posestno stanje – protipravnost motenja – odklop elektrike
Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru do odklopa elektrike prišlo prav zaradi zahteve druge toženke. Ker je slednja (po ugotovitvah sodišča prve stopnje) vedela, da gostinski objekt poseduje tožnica, njen nalog za odklop elektrike pomeni nedovoljeno dejanje in je kot tak protipraven.