Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 4, 4/1, 10, 10/1, 19, 19/1, 88, 88/3. ZIL-1 člen 37, 37/2, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b.
model - model Skupnosti - mednarodni model - obseg varstva iz modela Skupnosti - seznanjeni uporabnik - pravice iz modela Skupnosti - začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - pristojnost in postopek v pravnih postopkih v zvezi z modeli Skupnosti - uporabljivo pravo
Izhodišče pri preizkusu so enake značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in videza domnevno kršečega izdelka. Pri tem je treba primerjati videz izdelka, kakor je ta opredeljen v registraciji, z videzom domnevno kršečega izdelka. Varovan je namreč takšen videz izdelka in ne eden od več mogočih videzov izdelka, kot je predložen sodišču kot priloga. Ti vzorci, ki so bili predloženi sodišču, lahko prikazujejo le eno od mogočih oblik, ne pa tudi že vseh mogočih.
Izhodišče pri presoji so ujemajoče se značilnosti z modelom varovanega videza izdelka in domnevno kršečega.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – poškodbe rok – opredelitev teže poškodbe – Fischer III – zlom koželjnice
Ob odsotnosti konkretnih trditev so navedbe pritožnika, da bi lahko imel tožnik že iz časov pred škodnim dogodkom omejeno gibljivost in moč levega zapestja, zgolj ugibanja. Niti si ni mogoče zamisliti, da bi vsak potencialni oškodovanec imel že vnaprej za vsak slučaj opravljene meritve gibljivosti svojih sklepov (iz obdobja pred nekim škodnim dogodkom), zaradi morebitne kasnejše primerjave.
prometna nesreča – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – lažje srednje hude posledice – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov
Trajne funkcionalne posledice nesreče sicer niso tako hude, kot jih izpostavlja pritožba (ki omenja katastrofalne poškodbe), vendar ima tožnica po ugotovitvah sodbe pri vsakdanjih domačih opravilih in službenih obveznostih težave, zaradi katerih duševno trpi. Po ugotovitvah izvedenca s povečanimi napori in nesigurno hodi navkreber in zlasti navzdol po stopnicah, počepa, pokleka in nosi težja bremena. Navedene težave se kažejo ne le pri opravljanju gospodinjskih del, pač pa tudi pri opravljanju dela čistilke: počepanje, poklekanje, prenašanje težjih bremen, npr. vedra s tekočino.
ZIZ člen 189. ZFPPIPP člen 132, 132/2, 132/2-2, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 132/4, 132/4-1, 280.
izvršba na nepremičnino – sklep o domiku – stečajni postopek nad dolžnikom – prodaja premoženja – ločitvena pravica – prekinitev izvršilnega postopka
Če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. V konkretni zadevi je upnik pridobil ločitveno pravico na več nepremičninah, vendar pa do začetka stečajnega postopka ni bila opravljena prodaja premoženja, zato so podani pogoji za prekinitev izvršilnega postopka. Velja namreč, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnin razglašen sklep o domiku. V danem primeru prodaja premoženja ni bila opravljena do začetka stečajnega postopka, zato v tej zadevi ni mogoče šteti, da začetek stečajnega postopka ne bi vplival na tek tega izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti - stvarne napake - jamčevanje za napake - pravočasno grajanje - nemudoma - nove navedbe - vloge
Šele v prvi pripravljalni vlogi je tožeča stranka postavila nove navedbe. Te navedbe ne pomenijo odgovora na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (in tudi ni šlo za kršitev pravice do izjave). Po določbi 452. člena ZPP je namreč število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, tožeča stranka ima možnost v eni pripravljalni vlogi le odgovoriti na navedbe iz odgovora na tožbo, nima pa možnosti podajanja novih navedb.
Že jezikovna razlaga določbe prvega odstavka 461. člena Obligacijskega zakonika (OZ) pove, da nemudoma ne pomeni 8 dni. Po tej določbi mora namreč kupec prodajalca o napaki obvestiti v osmih dneh, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma. Če bi zakonodajalec menil, da nemudoma pomeni 8 dni, taka dikcija ne bi bila potrebna, ampak bi za vse kupce določil rok 8 dni.
S tem ko tožnik na sami dražbi ni licitiral skupaj s tožencem, kot je bilo dogovorjeno, je konkludentno odpovedal dogovor (ki je zato prenehal veljati).
določitev najemnika stanovanja – izselitev iz stanovanja – neprostovoljna izselitev
Nasprotni udeleženec ni prerekal trditev predlagateljice, da se je iz stanovanja skupaj s sinom izselila v varno hišo zaradi njegovega psihičnega in fizičnega nasilja, torej prebivališča ni zapustila povsem prostovoljno, zato tudi načelo pravičnosti (ob vseh ostalih ugotovljenih okoliščinah) terja, da se za najemnico določi predlagateljica.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - DELOVNO PRAVO
VSL0066274
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-1, 14/3-1, 62, 62-3, 68, 136, 136/1, 136/1-8, 154, 154-1, 154-2. ZDCOPMD člen 37a, 37/1 37a, 37a/1. ZCes-1 člen 30, 30/4, 30/4-4, 31, 31/4, 31/4-2, 37, 37/5. ZPCP člen 115, 115/3. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta IN Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 člen 7, 10, 10/2.
Sodišče prve stopnje mora vlagatelju zahteve za sodno varstvo omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga in mora pri ugotavljanju dejanskega stanja upoštevati tudi načelo materialne resnice ter enako skrbno preiskati tudi dejstva, ki so mu v korist, zato ni podana kršitev določb ZP-1, ker je pravna oseba po prejemu poziva sodišču predložila dokazila, na katera se je sklicevala v izjavi o prekršku.
Sodišče je zaključilo, da splošnega predpisa, ki bi pravni osebi poleg dolžnosti seznanitve nalagal še kakšno drugo dolžno ravnanje, ki bi bilo z obravnavanim prekrškom v pravno relevantni vzročni zvezi (več) ni, kar pomeni, da je pravna oseba izvršila vse, kar pravo od nje zahteva, da bi prekršek preprečila, zato ni odgovorna za obravnavane prekrške.
izdaja začasne odredbe - nedovoljenost začasne odredbe - vpliv začetka stečajnega postopka na dovoljenost zavarovanja
Z začetkom stečajnega postopka zoper stečajnega dolžnika ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju, razen v primeru, ko gre za zavarovanje zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice ali ko gre za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (prvi in tretji odstavek 131. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ŠOLSTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071262
ZVrt člen 32, 32/4, 33. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 14a. ZPP člen 214, 286a.
pravica do oprostitve plačila vrtca za mlajšega otroka – pogodba o določitvi medsebojnih pravic in obveznosti staršev in vrtca – obveznost plačila cene programa vrtca – uveljavljanje oprostitve plačila za mlajšega otroka – zavrženje vloge za oprostitev plačila vrtca – nepopolna vloga – nedopolnitev vloge z ustreznim obrazcem – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija – priznano dejstvo – prekluzija – sklep procesnega vodstva
V 14.a členu Pravilnika je bilo določeno, da starši, ki vključijo v vrtec še drugega oziroma nadaljnjega otroka in jim je za starejšega otroka že določeno plačilo za vrtec, uveljavljajo oprostitev plačila pri pristojnem organu občine, ki je izdal odločbo za starejšega otroka na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. Glede na navedeno ni mogoče sprejeti stališča, da sta toženca že na podlagi zakonske določbe oziroma določb Pravilnika oproščena plačila vrtca za hči, če zanjo izpolnjujeta vse zahtevane pogoje (torej ne glede na to, da je bila vloga prvega toženca za oprostitev plačila vrtca pravnomočno zavržena).
odpust obveznosti – ugovor – rok za ugovor proti odpustu obveznosti – razlogi za ugovor proti odpustu obveznosti – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – kaznivo dejanje zoper gospodarstvo – pravnomočnost v teku preizkusnega obdobja
Sodišče po preteku preizkusnega obdobja izda sklep o odpustu obveznosti, če ni ovir za sam odpust obveznosti (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP), če torej v celotnem teku preizkusnega obdobja do teh ovir ne pride. Če pa je, tako kot v obravnavanem primeru, ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP nastopila po začetku postopka odpusta obveznosti in celo po poteku šestmesečnega roka za ugovor iz 1. točke 404. člena ZFPPIPP, je uporaba tega roka pojmovno izključena, zato je v takem primeru treba smiselno uporabiti rok iz 2. točke 404. člena ZFPPIPP, po katerem se ugovor proti odpustu obveznosti lahko vloži do poteka preizkusnega obdobja.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – slepota – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na slepost in mladost tožnice nastale posledice nesreče trajno in močno zmanjšujejo njene življenjske aktivnosti, njena prizadetost je še večja zaradi slepote in je primerna odškodnina iz tega naslova 60.000,00 EUR, tako da jo je bilo zvišati za 20.000,00 EUR.
Plačila stroškov potovanja in jezikovnega tečaja ne pomenijo izpolnitve z izvršilnim naslovom opredeljene denarne obveznosti plačila preživnine, nadomestna izpolnitev pa je pravno upoštevna le, če upnik z njo soglaša.
- Brez jasnega soglasja upnice, da sprejema drugačno izpolnitev namesto denarne preživnine, je plačilo navedenih stroškov mogoče opredeliti kot izpolnitev moralne obveznosti staršev do svojega otroka ali kot darilo, ki je bilo dano zunaj okvirov z izvršilnim naslovom opredeljene preživninske obveznosti. Enako velja tudi za druga zatrjevana plačila stroškov šolanja in operacije.
- Ne zadošča, kot se neutemeljeno zavzema dolžnik, da upnica ni nasprotovala plačilu navedenih stroškov, ampak mora biti izkazano jasno soglasje upnika, da bo sprejel drugačno izpolnitev namesto denarne obveznosti, kot je že bilo pojasnjeno.
SPZ člen 17, 17/1, 18. ZFPPIPP člen 323, 331, 332.
upravljanje in unovčenje stečajne mase - sklep o prodaji - javna dražba - prodaja stvari kot celote - zviševanje izklicne cene - najemna pogodba - predmeti, izvzeti iz prodaje - predmet prodaje - identifikacija - nepremičnina - pritiklina
Glede na to, da najemnik pri nadaljevanju najema dolžnikovih premičnin v zvezi z bioplinsko elektrarno stečajnega dolžnika uporablja tudi stvari, ki mu jih je na podlagi najemne pogodbe prepustil upnik, bi potencialni kupci dolžnikovih nepremičnin in premičnin in na podlagi izpodbijanega sklepa utegnili domnevati, da so tudi v izreku tega sklepa našteti predmeti predmet prodaje. Zato je upoštevajoč določilo 17. člena SPZ pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v izreku dodalo 2. točko, v kateri so navedeni predmeti, ki so izvzeti iz prodaje.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060201
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185. ZVCP-1 člen 84. ZPP člen 154, 154/2, 286, 286/1, 286/4.
odškodnina – krivdna odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – škodni dogodek – prometna nesreča – postavitev ovir – ovire na kolesarski stezi – stebrički – neprimerno označena ovira – neoznačena ovira – nepričakovana ovira – soprispevek – kolo z motorjem – nepravilno nameščena luč – zaščitna čelada – poškodba glave – zlom lobanje – hematom – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – zmanjšanje življenjske aktivnosti – strah – skaženost – prekluzija navajanja novih dejstev – odgovor na dodatne trditve – stroški pravdnega postopka – kriterij – uspeh po temelju – uspeh po višini
Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da so bile ovire za tožnika popolnoma nepričakovane, zato upravičeno ni mogel prilagoditi hitrosti tako, da bi se pred stebrički lahko ustavil. Ugotovilo je, da je bila hitrost tožnika ob škodnem dogodku ustrezna, kljub okoliščinam, da je po poti vozil v nočnem času, da je bila tožniku pot neznana (saj se je prvič peljal po njej), in da trditve toženk, da je bil tožnik utrujen, niso dokazane s stopnjo prepričanja. Višje sodišče argumentom sodišča prve stopnje pritrjuje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnikov soprispevek v višini 10 % podan, ker ni poskrbel, da bi bilo njegovo kolo z motorjem, ko se je odpravil na pot, brezhibno delujoče, saj svetlobni snop ni dosegel razdalje 20-ih metrov.
Zaščitna čelada v času škodnega dogodka za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ni bila zakonsko predpisana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnikovo ravnanje, da v času škodnega dogodka ni nosil čelade, ni bilo protipravno. Navedlo pa je, da je bilo tako ravnanje nedopustno, saj se je tožnik odpravil na dolgo pot od L. do K. Tožnik je vozil ponoči po cestah in kolesarskih stezah, ki jih ni poznal, tako tudi po tej neosvetljeni kolesarski stezi, in je bilo pričakovati, da bi zaradi lastne varnosti v navedenih okoliščinah uporabljal zaščitno čelado. Če bi tožnik zaščitno čelado uporabljal, škode ne bi utrpel ali pa bi bila manjša, še posebej ob dejstvu, da je tožnik padel tako, da si je poškodoval predvsem glavo. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik zaradi neskrbnega ravnanja, ker ni nosil čelade, prispeval k nastanku škode v višini 10 %.
ZOdv člen 11, 17, 30. ZOdvT člen 1, 4. OZ člen 6, 766, 778.
mandatno razmerje - pravično plačilo - profesionalna skrbnost
Odvetnica ne more prevaliti na pooblastitelja breme plačila nagrade in stroškov, za katere meni, da bi ji morali biti v postopku, v katerem je opravila zastopanje, priznani, oz. zahtevati od stranke razliko med nagrado in stroški, ki jih je priznalo sodišče in tistimi, za katere meni sama, da bi ji morali biti odmerjeni. Da bi bilo mogoče katero od opravil, zajetih v poročilu o opravljenih storitvah šteti kot izvensodno svetovanje in zastopanje v smislu 30. člena ZOdvT, tožnica nikoli ni konkretizirano navedla.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zemljiški dolg – zemljiško pismo – imetništvo zemljiškega pisma – razkritje imetništva zemljiškega pisma
Stališču, da je za izkaz pasivne legitimacije nujna predložitev zemljiškega pisma, ni mogoče pritrditi. Kdo je imetnik zemljiškega pisma je poznano ustanovitelju zemljiškega dolga, ki lahko edini dokaže, da ne držijo navedbe o fiktivno ustanovljenem zemljiškem dolgu in o tem, da je zemljiško pismo veljavno prenesel.
ZFPPIPP člen 401, 401/1, 401/1-2, 403, 403/1, 403/1-2.
ovira za odpust obveznosti – neporočanje upravitelju
Upraviteljica je pritožnika vsaj trikrat pozvala k predložitvi mesečnih poročil, nazadnje se je dolžnik odzval v oktobru 2015 in elektronskemu sporočilu priložil potrdila o iskanju zaposlitve v mesecu oktobru, ne pa tudi potrdil o iskanju zaposlitve v predhodnih mesecih. Ugovor je bil vložen 19. 1. 2016, sodišče prve stopnje pa je o njem odločilo 22. 2. 2016. Izpolnjen je zakonski dejanski stan iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.
Tudi, če je odvetniku dal pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, takšni stroški ne bi bili upravičeni, zaradi takojšnje odklonitve sodelovanja v celotnem postopku. Njegovi potrebni stroški za zastopanje, ki jih lahko zahteva, so v višini nagrade za posamezno opravilo po petem poglavju tretjega dela tarife, to je za enostavno pisanje (obvestilo, da ne daje soglasja k subjektivni razširitvi tožbe).