OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083870
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 495, 495/1.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na pritožbo - protispisnost - ocena listinskega dokaza
Sodišče prve stopnje je odreklo verodostojnost listini „Poraba S.“, ker se ta listina nanaša (že) na porabo v mesecu januarju 2014, ko po trditvah tožeče stranke tožena stranka še ni bila v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka sicer utemeljeno opozarja, da iz listine to ne izhaja, saj se za nanaša na porabo od marca 2014 do januarja 2015, vendar z zahtevkom kljub temu ne more uspeti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče podeliti verodostojnosti, je namreč pravilna. Listina je klasičen tabelarni prikaz, katerega vsebina in izgled ne nakazujeta na to, da bi šlo za izpisek iz kakšnega programa ali aplikacije, ki beleži uporabo gesla. Videti je, kot da ga je tožeča stranka pripravila sama.
Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno izven pravde in ga predloži (le) ena od pravdnih strank, (načeloma) predstavlja le del trditvene podlage stranke, ki (ga je predložila in) se nanj (to je njegovo vsebino) sklicuje.
Do izdelave posodobljenega seznama terjatev je treba priznati pritožbeni interes zoper odločitev o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave samo tistim upnikom, za katere je dolžnik v svojem predlogu ali priloženem načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel, da bodo njihove terjatve vključene v postopek prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072527
OZ člen 247, 247/1, 250. ZPP člen 243.
pogodbena kazen – vzrok za zamudo – dolžnikova odgovornost – dokazovanje – naloga izvedenca – informativni dokaz z izvedencem
Prvi odstavek 247. člena OZ določa, da se upnik in dolžnik lahko dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu preskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njeno izpolnitvijo (pogodbena kazen). V skladu z 250. členom OZ pa upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Dolžnik pa ne more odgovarjati za vzrok, ki je izven sfere njegovega delovanja.
Izvedenec razlaga pravila znanosti, stroke in izkušenj, manjkajoče trditvene in dokazne podlage pa ne nadomešča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0084690
ZST-1 člen 11, 11/1, 13, 13/3. ZBPP člen 13, 13/2.
sodna taksa kot procesna predpostavka – minimalni dohodek – ogroženo socialno stanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – oprostitev plačila sodne takse – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Dohodek na člana družine znaša 322,14 EUR mesečno. Navedeni znesek torej ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnica je zato upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071266
OZ člen 471, 472. ZPP člen 181.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek za razvezo kupoprodajne pogodbe in vrnitev kupnine – podjemna pogodba – vgradnja stavbnega pohištva – obstoj stvarnih napak – materialno in procesno dokazno breme – pravica odstopiti od pogodbe – priznanje obstoja stvarnih napak – znatnost stvarnih napak – oblikovalni zahtevek – razveza pogodbe s potekom dodatnega roka za odpravo napak – ugotovitvena tožba – pomanjkanje pravnega interesa – delne napake – odstop od celotne pogodbe ali le glede dela, ki ima napake
Oblikovalni zahtevek tožnika ni potreben, saj je pogodba razvezana že po samem zakonu s potekom dodatnega roka, ki ga je tožnik toženi stranki postavil za odpravo stvarnih napak (471. člen OZ). Tudi ugotovitvena tožba ni dopustna, saj je dajatveni zahtevek v konkretnem primeru že zapadel (181. člen ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – fizična oseba – odločba Ustavnega sodišča – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – likvidnostno stanje – prilivi na transakcijski račun – hipoteke na nepremičninah
Prvostopenjsko sodišče je po vpogledu prometa na transakcijskem računu tožnice pri X d. d. ugotovilo, da je pritožnica samo iz družbe B. d. o. o. prejemala okvirno 5.275,00 EUR mesečno. Navedenih ugotovitev v zvezi z nakazili družbe B. d. o. o., pa tudi o nakazilu 3.730,0 0EUR iz tujine, pritožnica ne izpodbija. Pravilno je po presoji pritožbenega sodišča stališče prvostopenjskega sodišča, da je kot dohodke treba upoštevati vse prilive na transakcijski račun tožnice in ne le tiste, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Da pritožnica ne prejema dohodkov, se je na podlagi ugotovitev prvostopenjskega sodišča izkazalo za neresnično. Glede na izkazane prilive na tožničin transakcijski račun v mesečnem znesku cca 5.275,00 EUR ter višino taksne obveznosti (v višini 4.875,00 EUR za redni postopek in 30,00 EUR za postopek zavarovanja), je zato pravilna in utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi pritožničinega predloga za oprostitev plačila sodnih taks in ugoditev njenemu predlogu za obročno plačilo sodnih taks.
Toženka nima pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, iz katere bi izhajalo, da ji mora tožnica izročiti sporno nepremičnino oziroma prepustiti njeno posest, zato se neupravičeno zavzema za uporabo pravila „petitorium absorbet possessorium“.
OZ člen 168, 168/4. Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva člen 9.
pogin psa – vrednost živali – vrednost psa – škoda – določitev odškodnine – lovski pes
Psičkine vrednosti ni mogoče ugotavljati (zgolj) po ekonomskih kategorijah, kot da gre samo za tržno blago, saj je bila tožnikova psička lovski pes, v katerega šolanje, vzgojo in pridobljene sposobnosti je tožnik vlagal veliko svojega dela, katerega že po naravi stvari ni mogoče meriti v denarju. Ta tožnikov trud se mora odražati tudi v vrednosti tožnikove psičke, pri čemer takšen pes praviloma tudi ni namenjen za prodajo. Zato je treba v tovrstnih primerih ugotoviti pravično oziroma primerno odškodnino na ta način, da se pri vrednotenju v primernem razmerju s ceno mladiča oziroma odrasle živali upošteva tudi vloženo delo s šolanjem živali, ki se vrednostno izraža v njenih lastnostih in usposobljenosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084714
ZPP člen 1, 7, 212, 458, 458/1. EZ člen 4, 4-18, 4-101, 88. Sistemska obratovalna pravila člen 38, 40, 85.
pogodba o dobavi električne energije – poraba energije – dejansko stanje – spor majhne vrednosti – dobavitelj energije – uporabnik omrežja – plačilo dobavljene električne energije – količina dobavljene in porabljene energije – trditveno in dokazno breme glede višine zahtevka – merjenje električne energije – sodna pristojnost – upravna stvar
Konkretni spor ni spor med tožencem (ki je uporabnik) in sistemskim operaterjem oziroma organizatorjem trga, pač pa spor med tožencem in tožnico kot dobaviteljico. Za te spore pa EZ v 88. členu pristojnosti Agencije ne določa in je sodna pristojnost zato podana.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo dve nasprotujoči si ugotovitvi, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje glede posesti tožnice sploh ugotovilo. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, saj opisano nasprotje v razlogih onemogoča pritožbeni preizkus odločitve.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075858
ZIZ člen 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 55. ZPSto-2 člen 41, 41/2, 41/3.
predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – izvršljivost notarskega zapisa – zapadlost terjatve – vročitev odstopne izjave – odstopno upravičenje
Če ni sporno, da je izpolnjen pogodbeni dejanski stan za odstop od pogodbe, upnik pa je tudi izkazal oziroma ni prerekano, da je na naslov dolžnika priporočeno naslovil odstopno izjavo, so izpolnjeni vsi pogoji za (predčasno) izterjavo, kot jih določa zakon.
Ko gre za vprašanje uresničitve odstopnega upravičenja, gre za tako imenovano izvensodno vročitev (predsodno vročitev), za katero se pravila sodnega vročanja ne morejo uporabljati. Upoštevajo se lahko določbe zakona, ki ureja poštne storitve, ker je tam urejeno vročanje s priporočeno pošto. Konkretno je upnik uporabil vročilnico, ki se uporablja za vročanje v upravnih postopkih, vendar to na pravilnost odločitve ne more vplivati. Bistveno je, da listina izkazuje, da je bila odstopna izjava dolžniku vročena priporočeno - konkretno je bila puščena v dolžnikovem hišnem predalčniku. Priporočeno pošiljanje pošte pa ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071291
OZ člen 134, 178, 183. ZPP člen 7.
kršitev osebnostne pravice – izjava o stečaju pravne osebe – kontekst, v katerem je izjava podana – opustitveni zahtevek – preklic izjave – odškodnina zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena pravne osebe – protipravnost – objektivno žaljiva izjava
Dana izjava kot taka bi utegnila okrniti ugled in dobro ime tožeče stranke, saj stečaj nad družbo pomeni njeno slabo poslovanje oziroma začetek postopka njenega prenehanja, vendar je treba izjavo nujno umestiti v kontekst, v katerem je bila podana. Ker jo je toženec podal kot član agrarne skupnosti v okviru govora o prodaji lesa tožeči stranki z namenom, ker je hotel preprečiti, da bi obveznost plačila lesa tožeče stranke do agrarne skupnosti ostala neizpolnjena, s tem pa obenem varoval lastni interes in interes agrarne skupnosti, njegovo ravnanje ni protipravno.
V tretjem odstavku 53. člena ZZK-1 je jasno določeno, da se zadnji dan roka iz drugega odstavka vpiše pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo.
vročanje sodnih pisanj – vročitev s fikcijo – nastop fikcije vročitve
Fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
Po razveljavitvi sodbe se sme na prvem naroku za glavno obravnavo navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo v primeru, da jih stranke brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Nobena od pravdnih strank ni navedla nobene okoliščine, ki bi v ponovljenem postopku opravičevala predložitev novih dokaznih listin.
začasna odredba – verjetnost terjatve – zemljiški dolg – zemljiško pismo – imetništvo zemljiškega pisma – razkritje imetništva zemljiškega pisma
Stališču, da je za izkaz pasivne legitimacije nujna predložitev zemljiškega pisma, ni mogoče pritrditi. Kdo je imetnik zemljiškega pisma je poznano ustanovitelju zemljiškega dolga, ki lahko edini dokaže, da ne držijo navedbe o fiktivno ustanovljenem zemljiškem dolgu in o tem, da je zemljiško pismo veljavno prenesel.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe - razveza zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti
Obveznost plačevanja razlike domske oskrbe je v pogodbi o dosmrtnem preživljanju jasno določena. Ko sta tožnico namestila v dom starejših občanov, bi zato morala toženca poskrbeti za plačilo. Ker tega nista storila, so podane okoliščine, ki utemeljujejo razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
stiki – preživnina – relevantna dejstva – časovne meje pravnomočnosti – spremembe po pravnomočnosti – dokazna ocena – izvedba vseh dokazov
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo dejansko stanje na dan sojenja 12. januarja 2016. Novo nastalo dejstvo selitve tožnika z družino v novo stanovanjsko hišo maja 2016 presega časovne meje pravnomočnosti prvostopenjske sodbe z 12. januarja 2016.