Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je malo verjetno, da bi iz lastnega zaznavanja priče vedele relevantno povedati o razlogih za neizrabo tožničinega dopusta, zaradi česar zaslišanje teh prič ne more biti primeren dokaz za dokazovanje tega, kar je določno navajala tožena stranka na prvem naroku, pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. (Neizvedeni) dokazi, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko privedli do drugačne rešitve spora. Nepravilna je ugotovitev, da lahko na vprašanja v zvezi s prizadevanjem tožnice, da bi ji direktorica tožene stranke omogočila izrabo letnega dopusta, odgovorita le tožnica in direktorica tožene stranke, saj ZPP ne vsebuje dokaznih pravil, ki bi predpisovala vrste mogočih dokaznih sredstev za dokazovanje posameznih dejstev. Šele po zaslišanju predlaganih prič bo sodišče prve stopnje lahko dokazno ocenilo izpovedi prič in strank. Ker je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem predlaganih prič, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082246
ZPP člen 243, 285, 453. OZ člen 965. ZOZP člen 2a.
zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec – neprimeren dokaz – pravno vprašanje – vzročna zveza – prometna nesreča – materialno procesno vodstvo – nedopusten pritožbeni razlog – zavarovalna pogodba – direktna tožba – uporabnik motornega vozila
Pri ugotavljanju vzroka za obravnavano nezgodo in odgovornosti zanjo gre za pravna vprašanja, na katera mora odgovoriti sodišče in ne izvedenec cestnoprometne stroke, zato je bil ta dokaz očitno neprimeren in nepotreben.
Z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva. Potemtakem ni pomembno, kako je bilo ime voznici, ki je bila udeležena v trčenju s tožnico.
Brez izrecne in nedvoumne izjave tožnika o umiku tožbe lahko pride do ustavitve postopka le v tistih primerih, kjer zakon posebej predpisuje domnevo umika tožbe. Niti Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne dopuščata sklepanja, da je tožnik, ki po ustavitvi nepravdnega postopka s tožbo v pravdi ni zajel vseh dotedanjih nasprotnih udeležencev, zoper te umaknil svojo zahtevo za sodno varstvo.
O stroških, ki odpadejo na sedanjega toženca in so nastali v nepravdnem postopku do njegove ustavitve, bo odločalo pravdno sodišče, saj je pravica do njihovega povračila odvisna od končnega izida spora, enako kot to velja za pravdne stroške.
URS člen 26. SPZ člen 11. ZIZ člen 45, 45/5. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 150, 170, 170/2.
zaznamba izvršbe - načelo formalnosti - vezanost na stanje vpisov - ovira za vpis - napaka sodišča
Ker sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih v skladu z načelom formalnosti po 124. členu ZZK-1, odloča na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, drugi dolžnik pa po podatkih zemljiške knjige ni (več) lastnik predmetne nepremičnine, je tako podana ovira iz 150. člena ZZK-1 in sodišče zaznambe izvršbe (in vknjižbe hipoteke) ne more (ne sme) opraviti, sploh pa ne z učinkom za nazaj, kot to uveljavlja pritožba, saj bi z učinkom za nazaj bilo kršeno načelo zaupanja v zemljiško knjigo in tudi načelo vrstnega reda.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077502
ZIZ člen 111, 111/1, 120, 127. SPZ člen 129, 178. OZ člen 426. ZPP člen 311, 311/1.
izvršba za izterjavo denarne terjatve – rubež in prenos terjatve – določljivost terjatve – bodoče terjatve
Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev povsem določena po temelju, zapadlosti in višini. Kolikor namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva. Zadostuje, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja, kar velja tako za „sedanje“ kot „bodoče“ terjatve, katerih rubež upnik predlaga.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – premoženjsko stanje stranke – preverjanje premoženjskega stanja
Postopek glede plačila sodnih taks ni kontradiktorni postopek in ima sodišče pooblastilo, da sámo preveri podatke o premoženjskem stanju prosilca.
Vprašanje utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka (in znotraj tega utemeljenost posameznih očitkov, naslovljenih na nasprotno stranko, tj. koliko škode je tožnica utrpela, koliko je na izgubi ipd.) na dolžnost plačila sodnih taks popolnoma nič ne vpliva.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0022919
Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. OZ člen 140, 140/1, 179, 246, 383, 383/2, 892, 892/2, 892/4, 893. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/4, ZVPot člen 57g, 57e.
odgovornost organizatorja potovanja - odgovornost za ravnanje hotela - direktiva sveta št. 90/314/egs - neustrezne higienske razmere - (ne)privolitev oškodovanca turista - (ne)prevzem tveganja obolenja s strani turista - izguba užitka na počitnicah - znižanje cene turističnega aranžmaja - dopustne novote
Protipravnost (nedopustnost) ravnanja hotelirja odškodninsko zavezuje organizatorja potovanja, četudi je ta pri izbiri in kontroli hotelirja ravnal z vso profesionalno skrbnostjo.
Od slovenskega (evropskega) turista, ki gre letovat v Turčijo, se lahko pričakuje le tveganje, da bo morebiti obolel za blažjo obliko potovalne diareje, torej takšno, ki ne bo odločilno vplivala na njegovo zdravje in s tem povezano letovanje. Akutni gastroenteritis (potovalna diareja), ki ga je utrpel tožnik, pa ni bil blažje narave, saj je terjal kar štiridnevno bolnišnično zdravljenje.
ZPP člen 11, 11/2, 70, 70-1, 109, 109/1, 304, 304/1.
žalitev sodišča – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – kaznovanje pooblaščenca – pristojnost za odločanje o kaznovanju
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so izjave pooblaščenca na naroku, da sodnica ne vodi postopka, da ne razume o čem debatirajo v okviru izvajanja dokaza z zaslišanjem izvedenca in da ne obvlada primera, bile očitno namenjene predvsem diskreditaciji sodnice. Izjava „Jaz bom postavil vprašanje zaradi javnosti, ki je tukaj, da bodo videli, kakšno je slovensko sodstvo“ pa je izraz nastopaštva, ki ne sodi v sodne dvorane in ni usmerjena k varovanju interesov tožene stranke.
sprememba naslova – kršitev pravil o vročanju – prejem pisanja
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje za zdravljenju – duševna bolezen – poskus samomora – shizofrenija – preganjalne blodnje
Upoštevaje ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je oseba jasno izrazila, da terapije ne misli sprejemati, njeno pritožbeno zagotovilo, da je pripravljena jemati zdravila, ne more predstavljati zadostne podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0085843
PES člen 82. ZPOmK člen 10, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZEKom člen 21, 22, 22/1. OZ člen 131, 132, 168, 169, 419, 419/1. ZPP člen 4, 4/1, 13, 163, 163/4, 185, 190, 190/1, 216, 224, 224/1, 224/4, 253, 253/1, 270, 270/3, 329, 329/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninski zahtevek – protipravnost – prevladujoči položaj – zloraba prevladujočega položaja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja – relevanten trg – trg elektronskih komunikacij – cenovne škarje – neenako obravnavanje – sklepčnost – trditve o obstoju škode – pravno priznana škoda – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sprememba vrednosti podjetja – izračun škode – metoda izračuna škode – izbira metode – informativni dokaz – prekoračitev tožbenega zahtevka – odtujitev predmeta spora – relevančna teorija – obvestitev dolžnika – sprememba tožbe – dopustitev spremembe tožbe – vezanost na pravnomočno odločbo – prejudicialen učinek odločb – prejudicialni učinek odločb regulatornih organov – dokazna ocena – javna listina – zavrnitev dokaznih predlogov – zaslišanje izvedenca – pripombe strank – dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – sklep procesnega vodstva – imenovanje izvedenca – poziv na plačilo predujma – posebna pritožba – pravni interes – zavrženje pritožbe – stroški pravdnega postopka – dodelitev drugemu sodniku – odmera nagrade izvedencu iz tujine
Dokler odstopnik terjatve dolžnika ne obvesti o cesiji, je položaj dolžnika enak kot v primeru, kadar se odstopnik in prejemnik izrecno dogovorita, da se naznanitev ne opravi (tiha cesija). V tem primeru je dolžnik še najprej dolžan opraviti izpolnitev cedentu. Zrcalna slika te dolžnosti dolžnika pa je v upravičenju odstopnika terjatve, da še vedno lahko uveljavlja izpolnitev obveznosti na svoj račun.
Ko gre za ugotavljanje relevantnih dejstev, mora sodišče o obstoju le-teh sklepati na podlagi celovite dokazne ocene ob upoštevanju trditvene podlage in ponujenih dokazov s strani pravdnih strank. V okviru te presoje mora sodišče takšnim odločbam in analizam, ki jih je izdal organ v zakonitem postopku na podlagi zakonskih pooblastil, priznati dokazno moč javnih listin. Toženi stranki ni mogoče odvzeti pravice do izpodbijanja dejstev, ki iz tovrstne javne listine izhajajo.
Večja strokovna zahtevnost vprašanj, do katerih se mora opredeliti izvedenec, ki zahteva njegov kompleksen pristop z vidika uporabe specifičnih strokovnih znanj ali metod, sama po sebi terja širšo potrebo po dodatnem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi. To pravilo terja, da sodišče mora izvesti zaslišanje izvedenca takrat, ko je posamezna stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja podala razumne ugovore in pripombe, ki rušijo prepričljivost izvedenskega mnenja.
Opredelitev, ali gre pri vtoževanih zneskih za pravno priznano škodo (navadna škoda ali izgubljeni dobiček), je materialnopravno vprašanje. Pri tem je odločilna dejanska utemeljitev posameznih kategorij škode in ne pravna kvalifikacija, kako je tožeča stranka posamezne škodne postavke kvalificirala.
Spremembe vrednosti podjetja ni mogoče opredeliti kot škode same tožeče stranke, temveč kvečjemu kot morebitno škodo oseb, ki imajo v tožeči stranki investirano finančno naložbo.
Metodološki preizkus izračuna škode ne sme preseči identitete tožbenega zahtevka, kot ga je opredelila tožeča stranka v svoji trditveni podlagi.
Podajanje novih podatkov v smislu korekcije metodologije za izračun izgubljenega dobička ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka oziroma spremembe tožbe.
Zakon določa prejudicialni učinek pravnomočne odločbe upravnega organa na ugotovitev obstoja protipravnosti kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, ki jih mora presojati sodišče v odškodninskem sporu.
Sklep o imenovanju izvedenca je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišča v postopku ni vezano, zato ga lahko tekom postopka spremeni.
Ugotovitve regulatornega organa (APEK) v okviru sektorske regulacije, ki izhajajo iz odločb in analiz, na katere se je sklicevala tožeča stranka, so ustrezna osnova za opredelitev prevladujočega položaja in zatrjevanih zlorab tožene stranke na relevantnem trgu. Te analize imajo naravo javnih listin, za katere velja domneva resničnosti dejstev, ki iz njih izhajajo. Dokazno breme za izpodbijanje te domneve je na toženi stranki.
Dejstvo, ali je oseba, ki je kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v stavbi vložila tožbo, upravnik stavbe, je pomembno le za presojo, ali so procesna dejanja, opravljena po odvetniku, ki ga je pooblastila ta oseba, ne pa tudi etažni lastniki, veljavna ali ne.
Naznanitev preklica pooblastila po zaključku glavne obravnave ne vpliva na pravilnost zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZPP izrecno določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. Upoštevaje dejstvo, da je tožnik v vlogi z dne 3. 3. 2015 zahteval razveljavitev izjave in plačilo denarnega zneska, v vlogi z dne 31. 3. 2015 pa le še razveljavitev izjave, je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval plačilo denarnega zneska, umaknjena.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi - odredba o prodaji - ustavitev izvršbe - pasivnost upnika - neuspešnost dražbe - predlog za novo prodajo
Glede na to, da je bil upnik, ki ga zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka, obveščen o prvi javni dražbi, je imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa se po izvedbi dražbe pozanima o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej če mu po opravljenem naroku za javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku. Izvršilni postopek se namreč vodi na predlog in v interesu upnika, zaradi česar je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost. Med drugim mora upnik v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071295
OZ člen 58, 198. SPZ člen 95, 96. ZDen člen 24. ZPSPP člen 12. ZPP člen 70, 70-6, 74.
neupravičena obogatitev – prikrajšanje – neupravičena uporaba prostorov – vrnitev nepremičnine z odločbo o denacionalizaciji – nedobroverni posestnik – najem poslovnega prostora – obličnost – konvalidacija – teorija o realizaciji – trenutek prenehanja uporabe prostorov – višina uporabnine – način ugotavljanja uporabnine – odločitev o pobotnem ugovoru – zahteva za izločitev sodnika – nadaljevanje naroka
Najemna pogodba, ki ni sklenjena v pisni obliki, ni veljavna (12. člen ZPSPP). Tudi, če bi bila najemna pogodba med pravdnima strankama sklenjena ustno, s konkludentnimi dejanji strank, ne bi bila veljavna, saj ob dejstvu, da toženka ni plačevala nobene najemnine, ni mogoče govoriti niti o izpolnitvi obveznosti v pretežnem delu oziroma o realizaciji pogodbe v pretežnem obsegu (58. člen OZ).
plačilo nadur - prenos - solidarna odgovornost - obveznost plačila - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina - odškodnina z v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Razmere v zvezi z delom prevzetih delavcev pri prvotoženi stranki (delodajalcu prevzemniku) so bile nevzdržne, plače se niso izplačevale od oktobra 2012 dalje, dela ni bilo, delavci pa so bili poslani domov in niso imeli več vstopa v firmo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnika podana po postopku in v rokih, ki so določeni v 112. členu ZDR ter iz utemeljenega razloga po 7. alineji prvega odstavka 112. člena ZDR (ki določa, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona, oziroma če je bila kršena prepoved trpinčenja na delovnem mestu iz 4. odstavka 6.a člena ZDR), ki v obravnavanem primeru pomeni tudi razlog iz tretjega odstavka 73. člena ZDR.
Zato prvo in drugotožena stranka solidarno odgovarjata tožniku po določbah za plačilo terjatev, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika pri delodajalcu prevzemniku – prvotoženi stranki in je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ter odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev v izpodbijani sodbi o terjatvah tožnika do drugotožene stranke (regres za letni dopust in obračun in plačilo nadur) za čas trajanja zaposlitve tožnika pri drugotoženi stranki, to je do spremembe delodajalca oziroma prehoda tožnika v delovno razmerje k drugemu delodajalcu – prevzemniku, to je prvotoženi stranki. Po določbi četrtega odstavka 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika zoper drugotoženo stranko (delodajalca prenosnika) tako v delu, v katerem zahteva obračun in plačilo regresa za letni dopust za leti 2011 (ki je bil delno plačan) in 2012, kakor tudi v delu, v katerem zahteva obračun in plačilo nadur, saj je ugotovilo, da drugotožena stranka tožniku teh terjatev ni poravnala.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Spremembe delodajalca ni mogoče šteti za prenehanje delovnega razmerja. Delavec vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu prenosniku, ohrani pri delodajalcu prevzemniku. Spremeni se le delodajalec, kar ima na videz podobne posledice kot prenehanje delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja
. Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalcu prevzemniku vse do prenehanja delovnega razmerja pri njem. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova neizrabljenega dopusta.
ZSVarPre člen 46, 46/1, 48. ZUP člen 7, 7/1, 7/2, 81. ZUPJS člen 45. URS člen 50.
neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč - vračilo
Tožnik je za del obdobja, za katero mu je bila pravnomočno dodeljena denarna socialna pomoč, prejel lastni dohodek iz drugega pravnega naslova. Po 1. odstavku 46. člena ZSVarPre lahko pristojni organ v roku treh let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne dajatve, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti,
odpravi
odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo.
Ker je z izpodbijanim prvostopenjskim upravnim aktom v nasprotju z institutom razveljavitve v pravnomočni posamični upravni akt poseženo za dva meseca za nazaj, je
pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bi moral center za socialno delo skladno z določbo 45. člena ZUPJS v primeru, ko ugotovi neupravičeno prejemanje javnih sredstev, hkrati po uradni dolžnosti preveriti tudi upravičenost do vseh drugih javnih sredstev po tem zakonu in ob upoštevanju načela varstva pravic strank in varstva javne koristi iz 7. člena ZUP ugotoviti, ali so pri tožniku od prenehanja pravice do denarne socialne pomoči morebiti izpolnjeni pogoji za priznanje kakšne druge pravice iz javnih sredstev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo upravni odločbi tožene stranke in zadevo vrnilo tožencu v ponovno odločanje.
invalid III. kategorije invalidnosti - sprememba v invalidnosti
Pri tožniku, ki je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni v višini 50 % in poškodbe pri delu v višini 50 %, in mu je bila že priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem invalidske pokojnine in podredni tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje časovne razbremenitve po 4 ure dnevno zaradi poškodbe pri delu.
ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075310
ZZVZZ člen 86, 87. ZVZD člen 25. ZFPPIPP člen 301, 301/8. OZ člen 171, 395. ZPP člen 14, 316.
identično dejansko stanje – stopnja malomarnosti – zahtevek zavoda – povrnitev škode – pravnomočna kazenska obsodilna sodba – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – solidarnost dolžnikov – priznanje terjatve v stečajnem postopku
Do vezanosti na kazensko obsodilno sodbo v okviru identičnih dejanskih stanj pride le v primeru, ko so dejstva, ki jih mora za nastanek civilnopravne obveznosti ugotoviti pravdno sodišče, enaka kot dejstva, ki jih je bilo treba ugotoviti za odločitev v kazenskem postopku. To pomeni (in pritožnica ima na tem mestu prav), da mora pravdno sodišče kljub kazenski obsodilni sodbi samostojno presojati ugovor toženca o obstoju deljene odgovornosti.
Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave tožbenega zahtevka v pravdnem postopku (prim. 316. člen ZPP), je o zahtevku zoper družbo X d. o. o. - v stečaju že odločeno z učinkom pravnomočnosti (res iudicata).
S priznanjem terjatve v stečajnem postopku nad družbo X d. o. o. je solidarni dolžnik torej izjavil svojo voljo, da naj bo obsojen na tisto, kar ZZZS od njega zahteva. Spora o tem, ali je omenjena družba dolžna plačati odškodnino iz naslova obravnavane delovne nesreče oziroma ali je za to nesrečo odgovorna (po 87. členu ZZVZZ), od pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev med njima zato ni več.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3, 60/3, 66, 66/3.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalidnost - poklic
Pri tožnici je zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti. Tožnica ni zmožna za delo na delovnem mestu veterinarskega tehnika, prav tako pa ni bila zmožna ob nastopu dela za delo frizer s. p.. S polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je toženec v predsodnem postopku, je tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb utemeljeno zavrnilo.