IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077502
ZIZ člen 111, 111/1, 120, 127. SPZ člen 129, 178. OZ člen 426. ZPP člen 311, 311/1.
izvršba za izterjavo denarne terjatve – rubež in prenos terjatve – določljivost terjatve – bodoče terjatve
Za dovolitev izvršbe z rubežem in prenosom terjatve ni potrebno, da je terjatev povsem določena po temelju, zapadlosti in višini. Kolikor namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva. Zadostuje, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja, kar velja tako za „sedanje“ kot „bodoče“ terjatve, katerih rubež upnik predlaga.
Določilo 83. člena OZ je moč uporabiti le v primeru razlage nejasnega pogodbenega določila, za kar pa v obravnavanem primeru, ko zavarovalna polica jasno določa trajanje zavarovalne pogodbe za nedoločen čas (permanentno), ne gre.
Ker je okoliščina odjave vozila iz prometa, na kar se sklicuje toženka, nastala v njeni pogodbeni sferi, mora slednja, če se želi izogniti plačilu preostalih obrokov premije, to sporočiti tožnici. Ni dolžnost zavarovalnice, da spremlja podatke, ki jih mora zagotoviti toženka.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085834
ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o naročilu – splošni pogoji – neprejem računa – seznanjenost z računom – plačilo računa – sprememba poslovnega naslova – spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka v pritožbi vztraja, da je sporni račun prejela šele 16. 12. 2013, da v času vložitve predloga za izvršbo z njim ni bila seznanjena in da v zvezi s tem računom ni prejela nobenih opominov. Te navedbe pa za odločitev niso pravno relevantne, saj je bil v konkretnem primeru prejem računa na podlagi 6.17 člena Splošnih pogojev vzpostavljen s fikcijo in je torej vseeno ali in kdaj (oziroma ali sploh) je tožena stranka račun za april 2013 dejansko prejela.
Brez izrecne in nedvoumne izjave tožnika o umiku tožbe lahko pride do ustavitve postopka le v tistih primerih, kjer zakon posebej predpisuje domnevo umika tožbe. Niti Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) niti Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne dopuščata sklepanja, da je tožnik, ki po ustavitvi nepravdnega postopka s tožbo v pravdi ni zajel vseh dotedanjih nasprotnih udeležencev, zoper te umaknil svojo zahtevo za sodno varstvo.
O stroških, ki odpadejo na sedanjega toženca in so nastali v nepravdnem postopku do njegove ustavitve, bo odločalo pravdno sodišče, saj je pravica do njihovega povračila odvisna od končnega izida spora, enako kot to velja za pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082261
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 239.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog – neizvedba naroka – trditveno in dokazno breme – neizpolnjevanje pogodbene obveznosti
Zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti mora biti izrecno podana. Če stranka v vlogah podaja zgolj dokazne predloge za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno (zaslišanje strank in prič), se to ne šteje za zahtevo za opravo naroka.
Z izvedbo dokazov ni mogoče dopolnjevati ali nadomeščati strankinih pomanjkljivih trditev. Vsa relevantna dejstva, na katera opira svoje ugovore, mora najprej zatrditi, da jih lahko v dokaznem postopku s predlaganimi dokazi tudi dokazuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0072533
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 43, 62, 62/2.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - nastanek dolžnosti plačila sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0022919
Direktive Sveta 90/314/EGS o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. OZ člen 140, 140/1, 179, 246, 383, 383/2, 892, 892/2, 892/4, 893. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286/4, ZVPot člen 57g, 57e.
odgovornost organizatorja potovanja - odgovornost za ravnanje hotela - direktiva sveta št. 90/314/egs - neustrezne higienske razmere - (ne)privolitev oškodovanca turista - (ne)prevzem tveganja obolenja s strani turista - izguba užitka na počitnicah - znižanje cene turističnega aranžmaja - dopustne novote
Protipravnost (nedopustnost) ravnanja hotelirja odškodninsko zavezuje organizatorja potovanja, četudi je ta pri izbiri in kontroli hotelirja ravnal z vso profesionalno skrbnostjo.
Od slovenskega (evropskega) turista, ki gre letovat v Turčijo, se lahko pričakuje le tveganje, da bo morebiti obolel za blažjo obliko potovalne diareje, torej takšno, ki ne bo odločilno vplivala na njegovo zdravje in s tem povezano letovanje. Akutni gastroenteritis (potovalna diareja), ki ga je utrpel tožnik, pa ni bil blažje narave, saj je terjal kar štiridnevno bolnišnično zdravljenje.
ZPP člen 11, 11/2, 70, 70-1, 109, 109/1, 304, 304/1.
žalitev sodišča – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – denarna kazen – kaznovanje pooblaščenca – pristojnost za odločanje o kaznovanju
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so izjave pooblaščenca na naroku, da sodnica ne vodi postopka, da ne razume o čem debatirajo v okviru izvajanja dokaza z zaslišanjem izvedenca in da ne obvlada primera, bile očitno namenjene predvsem diskreditaciji sodnice. Izjava „Jaz bom postavil vprašanje zaradi javnosti, ki je tukaj, da bodo videli, kakšno je slovensko sodstvo“ pa je izraz nastopaštva, ki ne sodi v sodne dvorane in ni usmerjena k varovanju interesov tožene stranke.
izvršba na nepremičnine - prodaja nepremičnine na javni dražbi - odredba o prodaji - ustavitev izvršbe - pasivnost upnika - neuspešnost dražbe - predlog za novo prodajo
Glede na to, da je bil upnik, ki ga zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka, obveščen o prvi javni dražbi, je imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa se po izvedbi dražbe pozanima o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej če mu po opravljenem naroku za javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku. Izvršilni postopek se namreč vodi na predlog in v interesu upnika, zaradi česar je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost. Med drugim mora upnik v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.
sprememba naslova – kršitev pravil o vročanju – prejem pisanja
Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – TELEKOMUNIKACIJE – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSL0085843
PES člen 82. ZPOmK člen 10, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZEKom člen 21, 22, 22/1. OZ člen 131, 132, 168, 169, 419, 419/1. ZPP člen 4, 4/1, 13, 163, 163/4, 185, 190, 190/1, 216, 224, 224/1, 224/4, 253, 253/1, 270, 270/3, 329, 329/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninski zahtevek – protipravnost – prevladujoči položaj – zloraba prevladujočega položaja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – škoda zaradi zlorabe prevladujočega položaja – relevanten trg – trg elektronskih komunikacij – cenovne škarje – neenako obravnavanje – sklepčnost – trditve o obstoju škode – pravno priznana škoda – navadna škoda – izgubljeni dobiček – sprememba vrednosti podjetja – izračun škode – metoda izračuna škode – izbira metode – informativni dokaz – prekoračitev tožbenega zahtevka – odtujitev predmeta spora – relevančna teorija – obvestitev dolžnika – sprememba tožbe – dopustitev spremembe tožbe – vezanost na pravnomočno odločbo – prejudicialen učinek odločb – prejudicialni učinek odločb regulatornih organov – dokazna ocena – javna listina – zavrnitev dokaznih predlogov – zaslišanje izvedenca – pripombe strank – dopolnitev izvedenskega mnenja – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – trditvena podlaga – sklep procesnega vodstva – imenovanje izvedenca – poziv na plačilo predujma – posebna pritožba – pravni interes – zavrženje pritožbe – stroški pravdnega postopka – dodelitev drugemu sodniku – odmera nagrade izvedencu iz tujine
Dokler odstopnik terjatve dolžnika ne obvesti o cesiji, je položaj dolžnika enak kot v primeru, kadar se odstopnik in prejemnik izrecno dogovorita, da se naznanitev ne opravi (tiha cesija). V tem primeru je dolžnik še najprej dolžan opraviti izpolnitev cedentu. Zrcalna slika te dolžnosti dolžnika pa je v upravičenju odstopnika terjatve, da še vedno lahko uveljavlja izpolnitev obveznosti na svoj račun.
Ko gre za ugotavljanje relevantnih dejstev, mora sodišče o obstoju le-teh sklepati na podlagi celovite dokazne ocene ob upoštevanju trditvene podlage in ponujenih dokazov s strani pravdnih strank. V okviru te presoje mora sodišče takšnim odločbam in analizam, ki jih je izdal organ v zakonitem postopku na podlagi zakonskih pooblastil, priznati dokazno moč javnih listin. Toženi stranki ni mogoče odvzeti pravice do izpodbijanja dejstev, ki iz tovrstne javne listine izhajajo.
Večja strokovna zahtevnost vprašanj, do katerih se mora opredeliti izvedenec, ki zahteva njegov kompleksen pristop z vidika uporabe specifičnih strokovnih znanj ali metod, sama po sebi terja širšo potrebo po dodatnem zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi. To pravilo terja, da sodišče mora izvesti zaslišanje izvedenca takrat, ko je posamezna stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja podala razumne ugovore in pripombe, ki rušijo prepričljivost izvedenskega mnenja.
Opredelitev, ali gre pri vtoževanih zneskih za pravno priznano škodo (navadna škoda ali izgubljeni dobiček), je materialnopravno vprašanje. Pri tem je odločilna dejanska utemeljitev posameznih kategorij škode in ne pravna kvalifikacija, kako je tožeča stranka posamezne škodne postavke kvalificirala.
Spremembe vrednosti podjetja ni mogoče opredeliti kot škode same tožeče stranke, temveč kvečjemu kot morebitno škodo oseb, ki imajo v tožeči stranki investirano finančno naložbo.
Metodološki preizkus izračuna škode ne sme preseči identitete tožbenega zahtevka, kot ga je opredelila tožeča stranka v svoji trditveni podlagi.
Podajanje novih podatkov v smislu korekcije metodologije za izračun izgubljenega dobička ne pomeni spremembe istovetnosti tožbenega zahtevka oziroma spremembe tožbe.
Zakon določa prejudicialni učinek pravnomočne odločbe upravnega organa na ugotovitev obstoja protipravnosti kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, ki jih mora presojati sodišče v odškodninskem sporu.
Sklep o imenovanju izvedenca je sklep procesnega vodstva, na katerega sodišča v postopku ni vezano, zato ga lahko tekom postopka spremeni.
Ugotovitve regulatornega organa (APEK) v okviru sektorske regulacije, ki izhajajo iz odločb in analiz, na katere se je sklicevala tožeča stranka, so ustrezna osnova za opredelitev prevladujočega položaja in zatrjevanih zlorab tožene stranke na relevantnem trgu. Te analize imajo naravo javnih listin, za katere velja domneva resničnosti dejstev, ki iz njih izhajajo. Dokazno breme za izpodbijanje te domneve je na toženi stranki.
Dejstvo, ali je oseba, ki je kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov v stavbi vložila tožbo, upravnik stavbe, je pomembno le za presojo, ali so procesna dejanja, opravljena po odvetniku, ki ga je pooblastila ta oseba, ne pa tudi etažni lastniki, veljavna ali ne.
Naznanitev preklica pooblastila po zaključku glavne obravnave ne vpliva na pravilnost zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZPP izrecno določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka zmanjša tožbeni zahtevek. Upoštevaje dejstvo, da je tožnik v vlogi z dne 3. 3. 2015 zahteval razveljavitev izjave in plačilo denarnega zneska, v vlogi z dne 31. 3. 2015 pa le še razveljavitev izjave, je bila tožba v delu, v katerem je tožnik zahteval plačilo denarnega zneska, umaknjena.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zadržanje za zdravljenju – duševna bolezen – poskus samomora – shizofrenija – preganjalne blodnje
Upoštevaje ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je oseba jasno izrazila, da terapije ne misli sprejemati, njeno pritožbeno zagotovilo, da je pripravljena jemati zdravila, ne more predstavljati zadostne podlage za spremembo izpodbijane odločitve.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – prekoračitev obtožbe
Obtožba je obtožencu očitala, da je v nasprotju z določili Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami prodal substanco, ki je razvrščena kot prepovedana droga s tem, da je 11.7.2015 v K. prodal A. R. 8 tablet Sanvala 10 miligramov, ki vsebuje zolpidem, nato pa zaradi prodaje hranil v stanovanjski hiši O. v K. 20 tablet Flomidala 15 miligramov, ki vsebuje midazolan, 26 tablet Sanvala 10 miligramov, ki vsebuje zolpidiem in 22 tablet Ksalola 1 miligram, ki vsebuje alprazolan, kar vse je razvrščeno kot prepovedana droga v skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, pri čemer so bile tablete z drogami upoštevajoč njihovo količino in premožensjko stanje obtoženca nedvomno namenjene nadaljnji prodaji; torej mu je obtožba očitala storitev kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, sodišče prve stopnje ni sledilo opisu dejanja in pravni opredelitvi iz obtožnice, ampak je spremenilo opis dejanja ter obtoženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187. člena KZ-1. To je storilo tako, da je očitek o prodaji in hrambi drog (z namenom prodaje), zamenjalo z očitkom, da je obtoženec drugemu dal prepovedano drogo, da jo uživa s tem, da je 11.7.2015 v K. dal A.R. 8 tablet Sanvala 10 miligramov, ki vsebujejo zolpidem, ki je razvrščen kot prepovedana droga v skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Obrazložilo je, da je takšna sprememba obtožencu v korist.
V obravnavani zadevi opis obtožencu očitanega kaznivega dejanja po obtožbi in vnesene spremembe sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi predstavljajo očitek drugega ravnanja obtoženca in s tem drugo kaznivo dejanje. Sprememba kot jo je opravilo sodišče prve stopnje namreč pomeni obsodbo za drugo dejanje. Izpodbijana obsodilna sodba se torej nanaša na dejanje, ki ni predmet obtožbe, kar predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka (9. točka prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZKP).
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor po izteku roka - ugovorni razlogi - opozicijski ugovorni razlogi - prenehanje upnikove terjatve
Tretji odstavek 61. člena ZIZ se tako uporablja v povezavi z določbo 56. člena ZIZ, ki pri ugovoru po izteku roka kot izrednem ugovoru, ki temelji na dejstvu, „ki se nanaša na samo terjatev“, narekuje upoštevanje le pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Ti ugovorni razlogi dolžnikovo obveznost ukinjajo, ne pa negirajo.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni ter svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbo 36. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je delodajalec v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, dolžan izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pri odločitvi je upoštevalo, da je pravnomočna sodba, na podlagi katere tožnik zahteva plačilo pogodbene kazni, zamudna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo, ampak še traja, tožena stranka pa je tožnika dolžna pozvati na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in plačilom nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da morata biti po 2. stavku 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2, v katerem je urejeno varstvo pričakovanih pravic za delovne invalide, izpolnjena dva kumulativno določena pogoja, da je delovnemu invalidu zagotovljeno uveljavljanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. Torej pogoj statusa delovnega invalida na dan 31. 12. 2012 in pogoj prijavljenosti pri Zavodu RS za zaposlovanje istega dne. Pogoj lastnosti zavarovanca v 2. stavku 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni določen. Invalid II. ali III. kategorije, ki je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, razen za čas eventualnega prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, namreč sploh ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tako lastnosti zavarovanca niti ne more imeti. Tolmačenje toženca, da tožnici varstvo pričakovanih pravic po 2. stavku 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni zagotovljeno, ker kot uživalka vdovske pokojnine po odločbi od 27. 3. 2009 dalje ni imela lastnosti zavarovanke, je zmotno. Pri tožnici, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami in je bila hkrati od 5. 8. 2005 do 2. 9. 2013 tudi prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb, sta oba navedena pogoja iz 2. stavka 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 izpolnjena. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijano drugostopenjsko upravno odločbo, izdano v reviziji prvostopenjske odločbe, utemeljeno odpravilo in s tem pustilo v veljavi odločbo, s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine.
obveznost plačila - razlike v plači - opravljanje nalog zahtevnejšega delovnega mesta - vrednotenje delovnih mest
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu uveljavljal, da opravlja zahtevnejše delo višje vrednotenega delovnega mesta (pravosodni svetnik I), ne pa delovnega mesta, na katerem je formalno zaposlen (višji pravosodni svetovalec II). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre na področju sodne uprave za drugačne naloge, kot jih sicer opravljajo strokovni sodelavci na posameznih pravnih področjih pri toženi stranki pod vodstvom sodnika mentorja, pri čemer je te naloge opredelilo kot zahtevnejše, kar vse ustreza delovnemu mestu pravosodnega svetnika I. Ker je šlo v primerjavi s tožnikovim delom na delovnem mestu pravosodni svetovalec II za različne naloge različne zahtevnosti, je utemeljeno različno vrednotenje oziroma razlikovanje v plačilu, posledično pa tožniku ni kršena pravica do enakega obravnavanja (14. člen Ustave RS).
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
nezmožnost za delo - bolniški stalež
Tožnica se je določenega dne zglasila pri osebni zdravnici zaradi drugih zdravstvenih težav kot je bil razlog že odobrenega bolniškega staleža za 4 ure, tako da ne gre za isto diagnozo in zato tudi o poslabšanju zaradi istega obolenja ni mogoče govoriti. Za za odločanje o bolniškem staležu za sporno obdobje ni podlage v 244. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, pač pa v 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanje, ne glede na to, da je imela tožnica v vmesnem obdobju že odobren bolniški stalež po 4 ure dnevno. Še vedno je ostalo odprto vprašanje utemeljenosti bolniškega staleža za polni delovni čas v spornem obdobju, ko naj bi šlo pri tožnici za druge zdravstvene težave. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.