nepopolna vloga – podpis vloge – nepodpisana vloga – vložitev vloge v elektronski obliki – digitalni podpis – varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom – tehnična podpora informacijskega sistema – postopek s pritožbo – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje pritožbe
Določba 105.b člena ZPP omogoča vložitev vloge v elektronski obliki in podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. A izvedba te določbe zahteva izdajo podzakonskega akta kot tudi dejansko izvedbo v informacijskem sistemu, saj se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu, ki vložniku samodejno potrdi prejem vloge. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za potrebe pravdnega postopka taka izvedba še ne obstoji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084190
OZ člen 131. ZPP člen 8.
prometna nesreča – vzrok nesreče – izvedensko mnenje – odškodnina za premoženjsko škodo – zavarovalna pogodba – splošni pogoji – višina odškodnine – alkoholiziranost – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – dokazna ocena
Iz izvedenskega mnenja sledi, da je reševanje nevarne prometne situacije v takšnem primeru zahtevno in zahteva kar nekaj vozniške spretnosti in sposobnosti predvidevanja. To je nasproti vozečemu vozniku nedvomno uspelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0085835
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 359, 458, 458/5. OZ člen 125, 459.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – stvarne napake – nepravilna raba – jamčevalni zahtevki – odprava napake – garancija – povračilo stroškov popravila – pobotni ugovor – procesni pobot – dokazna ocena
O terjatvi, ki se uveljavlja z ugovorom zaradi pobota, mora sodišče prve stopnje odločiti, izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, pa mora poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Ker pa se je zoper sodbo pritožila samo tožena stranka, višje sodišče v I. točko izreka izpodbijane sodbe ni posegalo, saj bi bila odločitev o pobotnem ugovoru v izreku sodbe toženi stranki v škodo.
izvršba na nepremičnine – odredba o prodaji, izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J – preklic dražbe – prehodna določba – dokončanje postopka po prej veljavni ureditvi
Ker je bila v tej zadevi odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo ZIZ-J, se postopek dokonča po do tedaj veljavni ureditvi. Navedeno velja ne glede na to, ali je bila dražba po razpisu dejansko opravljena ali ne oziroma preklicana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084215
ZVKSES člen 23, 27.
pogodba o upravljanju – nujno vzdrževalno delo – dobava tople vode – način odločanja etažnih lastnikov – aktivna legitimacija upravnika – odgovornost prodajalca za skrite napake – garancija za naprave in opremo – potek garancijskega roka – spor majhne vrednosti
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da je popravilo toplotne postaje v okoliščinah konkretnega primera predstavljalo nujno vzdrževalno delo. Takšno stališče ni samovoljno, saj je utemeljeno z dejstvom, da so stanovalci v jesenskem času za normalno bivanje potrebovali toplo vodo. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je 26. 11. 2012 prišlo do popolne odpovedi obtočne črpalke, ki je povzročila nezadostno delovanje toplotne postaje kot celote, ni utemeljena pritožbena navedba, da v novembru 2012 še ni prišlo do težav s toplo vodo.
izvršba na nepremičnine - sklep o domiku - poplačilo upnika - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo po dražbi
Čeprav od uveljavitve novele ZIZ-J dalje sklep o domiku postane pravnomočen šele takrat, ko postane pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, je po mnenju pritožbenega sodišča kupčev pravni položaj v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-35/98 varovan že od razglasitve sklepa o domiku in je lahko od takrat naprej (torej od same razglasitve na naroku) odvisen le od zakonitosti javne dražbe, pridobitve odobritve pravnega posla pri upravni enoti (kadar gre za prodajo kmetijskih zemljišč) ter od plačila kupnine.
Pri presoji potrebe po varovanju kupčeve pričakovalne pravice pa je pomembno tudi, kdaj je prišlo do poplačila upnika, saj se že s samim poplačilom upnikove terjatve izvršilni postopek konča in o tem v skladu z določbami ZIZ ni potrebno izdati posebnega sklepa. Vse pristojnosti sodišča za opravo izvršbe oziroma nadaljnje vodenje postopka, razen odločanja o stroških, s trenutkom poplačila prenehajo. Če je dolžnik v celoti poplačal svoj dolg do upnika pred opravo javne dražbe, je s tem izvršilni postopek končan in sodišče z dosegom cilja in namena izvršbe nima več podlage za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj tj. opravo javne prodaje nepremičnine. V tem primeru ni mogoče kupcu na javni dražbi podeliti pričakovalno pravico.
Za presojo pravočasnosti vloge, ki jo je stranka oddala po pošti nepriporočeno, je po prvem odstavku 112. člena ZPP odločilno zgolj, kdaj je vloga prispela na sodišče.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015968
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 171, 179. ZZVZD člen 5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki pri obdelovanju kovinske plošče, ki je bila težka preko 250 kg in je prišlo do zdrsa oziroma padca te plošče na tožnika, ko je hotel ploščo odstraniti. Ko je plošča padla na tožnika, je ni mogel vrniti v prvotni položaj, pri tem pa mu je tudi spodrsnilo, ker je bilo na tleh olje pomešano z vodo oziroma emulzija. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za nevarno dejavnost, prav tako pa tudi, da je tožena stranka kršila predpise, ki se nanašajo na varstvo in zdravje delavcev pri delu (5. člen ZZVZD), zato je podana objektivna in krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Pri toženi stranki je bil nejasen način manipulacije s kovinskimi ploščami in je bil način prenašanja obdelovanca prepuščen vsakemu posameznemu delavcu. Ker je šlo za obdelovance, ki so bili zelo težki, tožena stranka odločitve o tem, kako bodo delavci opravljali delo, ni smela prepuščati naključju oziroma delavcem, čeprav so bili ti izkušeni. Potreben bi bil dokumentiran in izdelan tehnološki postopek za delo s kovinskimi ploščami, in sicer ne zgolj za obdelavo s strojem, ampak tudi za manipulacijo obdelovancev, sploh ko gre za tako težke obdelovance in njihovo manipulacijo z mostnim dvigalom. Tožnik bi moral biti dodatno poučen in jasno informiran o načinu pritrjevanja plošč na dvigalo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel tožnik certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji, da je bil usposobljen za operaterja na CNC stroju in je imel potrdilo o zaključenem izobraževanju za obdelovalca kovin. Tožnik je imel tudi več let delovnih izkušenj in je strokovno dovolj usposobljena oseba z izkušnjami s področja obdelave kovin, tako da mu delo z obdelovalnimi stroji in kovinskimi obdelovanci ni tuje in neznano. Zato bi moral tožnik znati oceniti in se zavedati, da tako težkega obdelovanca (283 kg) ni mogoče z gotovostjo zadržati zgolj s svojo močjo, če pada oziroma drsi, četudi je v njegovem navpičnem položaju za zadržanje v ravnovesju potrebno relativno majhna horizontalna sila. Tožnik bi lahko v konkretnem primeru ravnal drugače in bi preprečil poškodbo, saj je glede na izkušnje in velike količine obdelanih podobnih obdelovancev to vedno izvedel uspešno. Sodišče prve stopnje je njegov soprispevek ocenilo v višini 50 %, kar je po oceni pritožbenega sodišča previsoko, zato je tožnikov soprispevek zmanjšalo na 10 %.
odmera nagrade sodnim tolmačem – pisna izdelava prevoda listine – število strani prevoda – število znakov prevoda
Podlaga za obračun nagrade tolmaču ni dejansko število strani prevoda, temveč je treba opraviti preračun dejanskega števila znakov na stran opravljenega prevoda na predpisani standard 1.500 znakov.
Sodišče prve stopnje o kršitvi iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na kršenje določil o obratovalnem času lokala (očitek, da naj bi tožnik vstopal in izstopal v lokal, se v njem zadrževal v nočnih urah do jutranjih ur, po obratovalnem času in tudi ob nedeljah, ko je bil lokal uradno zaprt, s čimer naj bi neupravičeno zase uporabljal lokal in storil kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje stvari po 209. členu KZ-1 ter huje kršil pogodbene obveznosti) ni razlogovalo z vidika, ali so podani znaki kaznivega dejanja neupravičene uporabe tuje stvari po 209. členu KZ-1. Prav tako ni dalo teže okoliščini, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zadosti obrazložena. V odpovedi namreč niso navedeni datumi kršitev obratovalnega časa, kar samo po sebi otežuje ugotavljanje, ali so bile kršitve storjene, s tem pa je povezano tudi vprašanje pravočasnosti podane odpovedi. Sodba tudi ne vsebuje razlogov glede očitane kršitve iz odpovedi, ki se nanaša na manjko coca-cole, piva in cigaret, zato je v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podana kršitev iz 14. člena drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plačilo plač - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane med delom - dokazno breme
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je dokazno breme glede izplačila plač na delodajalcu ter da mora le-ta dokazati, da je bilo plačilo izvedeno oziroma mora dokazati, da je delavec plačo prejel izplačano plačo. Napačen pa je zaključek sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka dokazati, da so bila izplačila opravljena na TRR tožnika. Delodajalec lahko plačo oziroma nadomestilo plače ter ostale prejemke delavcu izplača tudi v gotovini ali na drug način. Zakon ne obvezuje delodajalca, da mora plačo nakazati le na račun delavca pri banki. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je tožniku izplačala plače za sporno obdobje, nepravilen. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožnik ni dosegal pričakovanih rezultatov dela, kar je bilo posledica njegovega subjektivnega odnosa do dela. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti po 2. alineji 1. odstavka 89. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
oprostitev plačila sodne takse – neresnični podatki – potrdilo o premoženjskem stanju – razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks – plačilo dvakratnika sodne takse – preverjanje premoženjskega stanja po uradni dolžnosti – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – navedbe v tožbi
Tožnik v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni navajal neresničnih podatkov, zato ni zakonske podlage za razveljavitev že izdanega sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks in odločitev, da mora plačati dvakratnik sodne takse.
Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik v računalniškem programu tožene stranke spremenil posamezne postavke na računih in tako popravljene računovodske listine oddal v računovodstvu ter s tem kršil delovne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR in je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/3. ZPIZ-1 člen 34. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
starostna pokojnina - pokojninska doba - izpolnjevanje pogojev
Pogoji za pravico do starostne pokojnine so določeni v 27. členu ZPIZ-2. Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65. let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe (prvi odstavek 27. člena) oziroma v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. 12. 2019 tudi v primeru, da je dopolnil 20 let pokojninske dobe (tretji odstavek 27. člena) oziroma pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec, ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe. Tožnik sicer izpolnjuje pogoj starosti, vendar ne izpolnjuje pogoja zavarovalne dobe (nima najmanj 15 let zavarovalne dobe), prav tako nima najmanj 20 let pokojninske dobe. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do starostne pokojnine.
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da ji pisna seznanitev z očitanimi kršitvami, vabilo na zagovor ter odpoved pogodbe o zaposlitvi niso bili vročeni na pravilen način. Vse navedene listine so bile vročene tožnici s strani pooblaščenega vročevalca na domu, saj je bila v spornem času v bolniškem staležu. Tožnica je odklonila podpis vročilnice, zato so ji bila pisanja puščena na mizi v stanovanju oziroma ji izročena v roke, vse navedeno pa zabeleženo na vročilnicah. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da so bila pisanja tožnici vročena na zakonit način po določbi 144. člena ZPP, na katerega napotuje šesti odstavek 88. člena ZDR-1. ZDR-1 namreč nima določb o tem, kako se vročitev opravi, kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, tega noče sprejeti. Zgolj dejstvo, da je bila tožnica v času vročanja v bolniškem staležu, še ne pomeni, da ji v tem času pisna seznanitev s kršitvami in vabilo na zagovor ter odpoved pogodbe o zaposlitvi niso bili veljavno vročeni. ZDR-1 ne prepoveduje vročanja v času bolniškega staleža in poleg vročanja na delovnem mestu omogoča tudi vročanje na naslovu delavčevega prebivališča. Od delodajalca pa tudi ni mogoče pričakovati, da bo z vročanjem čakal do vrnitve delavca na delo in s tem tvegal zamudo prekluzivnih rokov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Tožena stranka je dokazala, da je tožnica kot prodajalka na blagajni pri vračanju gotovine za vrnjene artikle naklepno kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, saj ni upoštevala, da mora kupec za vračilo denarja predložiti ustrezen račun o nakupu artiklov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obstaja utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Poleg tega je tožnica določenega dne iz blagajne vzela 10,00 EUR, jih dala v svoj žep in si s tem denar protipravno prilastila. Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožena stranka ni uspela dokazati, da si je tožnica ta znesek prilastila, saj je ostal pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožnica z očitanim ravnanjem kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz 209. člena KZ-1. V skladu s kazenskopravno teorijo (t. i. aprehenzijska teorija) za prilastitev zadostuje, če oseba z odvzemom stvar dobi v posest in onemogoči drugemu, ki jo je do sedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa s tem omogoči razpolaganje s to stvarjo. Dovolj je, da je odvzeta stvar ločena od drugih stvari in ni potrebno, da bi jo oseba odnesla iz prostora, v katerem je bila. Glede na to, da je tožnica iz blagajne vzela bankovec za 10,00 EUR in ga spravila v svoj žep, si ga je v skladu z navedenim prilastila in s tem izpolnila zakonski znak kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Zato je podan tudi utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - sprememba v organizaciji
Pri toženi stranki je zaradi pripojitve družbe A. d.o.o. prišlo do analize in primerjave delovnih procesov na pripojenem terminalu (kjer je delal tožnik) ter drugih celinskih skladiščih in do optimizacije procesov. Na podlagi opravljene analize je bila spremenjena sistemizacija, posledično pa je bila tožniku ponujena pogodba o zaposlitvi za delo na delovnem mestu vodja gasilske enote II (ki je glede osnovne plače nižje ovrednoteno kot delovno mesto vodja gasilcev, ki ga je prej zasedal tožnik). Tožnik kot vodja gasilske enote ima sedaj kot ostale vodje posameznih gasilskih enot strokovno podporo v sektorju F., in posledično manj odgovornosti. Delodajalec je samostojen pri organiziranju delovnega procesa, sodišče presoja le, ali je zatrjevani razlog dejansko podan in ni le navidezen. Tožena stranka je dokazala obstoj odpovednega razloga. Nadaljevanje dela pod pogoji iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjene organizacije in sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki ni bilo možno, zaradi česar je bila tožniku odpoved podana zakonito in mu je bila hkrati ponujena nova pogodba o zaposlitvi, usklajena z novo organizacijo dela in sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije invalidnosti - izpolnjevanje pogojev
Pri tožniku, ki je bil že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in bolezni, je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, tako da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne dodatne omejitve in tudi časovna razbremenitev. Pri tožniku pa ni prišlo do izgube delovne zmožnosti niti pri tožniku ni podana poklicna invalidnost v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Na odločitev tudi ne vpliva dejstvo, da je bil tožnik v Republiki Hrvaški razporejen v I. kategorijo invalidnosti. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da gre pri vprašanju, ali je pri nekomu nastopila invalidnost in katera stopnja invalidnosti je podana, za materialnopravno vprašanje, ki ga lahko različne države s svojimi predpisi različno urejajo. V konkretni zadevi je torej potrebno vprašanje invalidnosti presojati po določbah ZPIZ-1. Glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev (67. člen ZPIZ-1) za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
OZ člen 90. ZDen člen 88. 1: Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 407/2005, II Ips 388/2003, II Ips 331/2006, II Ips 97/2010 ter II Ips 75/2015.
ničnost pravnih poslov
Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so nasprotju z I. odst. 88. čl. ZDen, so nični.
Po prvem odstavku 236. člena ZKP so določene kategorije oseb zaradi tesnih družinskih vezi z obdolžencem ali zaradi varovanja poklicne skrivnosti oproščene dolžnosti pričanja, izpodbijani sklep pa ne pojasni, za katero od v točkah 1 do 5 iste določbe naštetih oseb gre v konkretnem primeru, niti ti nista poimenovani z imenom in priimkom. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na drugi odstavek 83. člena ZKP, vendar izpodbijani sklep nima razlogov o tem, v kakšnih okoliščinah (če sploh) sta se neimenovani priči odrekli pričanju zoper obdolženca. Ker izpodbijani sklep nima razlogov, ki so za postopanje po drugem odstavku 83. člena ZKP odločilni, posledično izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.