bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – zahteva za sodno varstvo – izvajanje dokazov v korist obdolženca
Sodišče prve stopnje je o zahtevi za sodno varstvo odločilo sicer po dopolnitvi dokaznega postopka, vendar na način, ki storilcu prekrška ne omogoča učinkovite obrambe.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015502
OZ člen 131. Pravilnik o tehnični skladnosti tirnih vozil člen 2, 2/2, 44.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nezgoda na vlaku - krivdna odškodninska dgovornost - objektivna odškodninska odgovornost
Tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki mu je nastala kot posledica škodnega dogodka, ko je ob sunku pri speljevanju vlaka izgubil ravnotežje in se je prijel za podboj prehodnih vrat v službenem vagonu, ob tem pa so se vrata zaprla in mu odtrgala sredinec leve roke do končnega členka. Tožnikovo delo v trenutku nezgode ni bilo nevarno delo. Železniški promet ne predstavlja povečane nevarnosti za ljudi v vlaku, saj ti niso neposredno izpostavljeni premiku velike mase. Tudi sama speljava vlaka za ljudi v vlaku ob primerni pazljivosti ne predstavlja okoliščine povečane nevarnosti za nastanek škode. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru ni šlo za opravljanje nevarne dejavnosti in posledično za objektivno odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Prav tako ni podana krivdna odgovornost tožene stranke, saj Pravilnik o tehnični skladnosti tirnih vozil ne določa namestitve ročajev v službenih vagonih in toženi stranki ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja v smislu kršenja določil Pravilnika. Tožniku je bilo kot strokovnjaku stanje vagona dobro znano in je zato ravnal malomarno, ko ni zaprl vrat med hodnikom in službenim prostorom, niti ni pazil na svojo varnost, ko je segel med podboj vrat in vrata, v posledici česar je prišlo do nezgode. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
ZDoh-2 člen 125, 125/3. OZ člen 46, 82, 94. ZDR-1 člen 108, 108/1.
plačilo odpravnine - sporazum - davki
Pravdni stranki sta odpravnino določili s posebno pogodbo in pri tem določili, da se pri izračunu osnove upoštevajo neto plače. Odpravnina, do katere delavec ni upravičen po samem zakonu ali v višjem znesku, kot jo določa zakon, je po ZDoh-2 obdavčena kot dohodek fizične osebe. Plačnik davka (akontacije) pa je po tretjem odstavku 125. člena ZDoh-2 oseba, ki dohodek izplača. Zato je bilo nepotrebno v sporazumu zapisati, da mora delodajalec za navedeno odpravnino obračunati in plačati vse predpisane prispevke in davke. To je tožena stranka tudi pravilno storila ter plačala davek v višini 1.935,97 EUR. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v odpravnini.
invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina - zaključeno zdravljenje
Pri tožnici je podana popolna izguba delovne zmožnosti, saj tožnica ni zmožna za opravljanje svojega dela in za opravljanje podobnih del, poleg tega pa ni zmožna opravljati nobenega poklicnega dela. Pri tožnici so izčrpane vse terapevtske možnosti. S predpisano antidepresivno terapijo se njene psihične težave le blažijo, nobena izmed predpisanih terapij pa ni pripeljala do tolikšnega izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi lahko ponovno začela opravljati svoje ali drugo delo. Zaključki sodišča prve stopnje, da je pri tožnici stanje dokončno in zdravljenje zaključeno, pri čemer ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, s čimer je podano stanje iz 1. alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2, so pravilni. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani upravni odločbi toženca in tožnico razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 443, 443/1, 458, 458/1.
neupravičena obogatitev – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Toženka je bila zaradi nakazila na njen račun neupravičeno obogatena, zato mora prejeta sredstva vrniti. Čeprav denarja res ni prejela, pa se njena neupravičena obogatitev kaže v zmanjšanju terjatev drugih oseb, ki jim je bila njihova terjatev poplačana z nakazanimi sredstvi tožnice.
plačilo nadur - prenos - solidarna odgovornost - obveznost plačila - regres za letni dopust - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina - odškodnina z v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Razmere v zvezi z delom prevzetih delavcev pri prvotoženi stranki (delodajalcu prevzemniku) so bile nevzdržne, plače se niso izplačevale od oktobra 2012 dalje, dela ni bilo, delavci pa so bili poslani domov in niso imeli več vstopa v firmo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved tožnika podana po postopku in v rokih, ki so določeni v 112. členu ZDR ter iz utemeljenega razloga po 7. alineji prvega odstavka 112. člena ZDR (ki določa, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 45. členom tega zakona, oziroma če je bila kršena prepoved trpinčenja na delovnem mestu iz 4. odstavka 6.a člena ZDR), ki v obravnavanem primeru pomeni tudi razlog iz tretjega odstavka 73. člena ZDR.
Zato prvo in drugotožena stranka solidarno odgovarjata tožniku po določbah za plačilo terjatev, ki so nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožnika pri delodajalcu prevzemniku – prvotoženi stranki in je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine ter odškodnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka utemeljen.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev v izpodbijani sodbi o terjatvah tožnika do drugotožene stranke (regres za letni dopust in obračun in plačilo nadur) za čas trajanja zaposlitve tožnika pri drugotoženi stranki, to je do spremembe delodajalca oziroma prehoda tožnika v delovno razmerje k drugemu delodajalcu – prevzemniku, to je prvotoženi stranki. Po določbi četrtega odstavka 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika zoper drugotoženo stranko (delodajalca prenosnika) tako v delu, v katerem zahteva obračun in plačilo regresa za letni dopust za leti 2011 (ki je bil delno plačan) in 2012, kakor tudi v delu, v katerem zahteva obračun in plačilo nadur, saj je ugotovilo, da drugotožena stranka tožniku teh terjatev ni poravnala.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Spremembe delodajalca ni mogoče šteti za prenehanje delovnega razmerja. Delavec vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu prenosniku, ohrani pri delodajalcu prevzemniku. Spremeni se le delodajalec, kar ima na videz podobne posledice kot prenehanje delovnega razmerja ob takojšnji sklenitvi novega delovnega razmerja
. Ker je po ZDR odškodnina oziroma denarno nadomestilo zaradi neizrabe letnega dopusta vezana na nezmožnost izrabe letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja, pri spremembi delodajalca pa ne gre za prenehanje delovnega razmerja, spremembe delodajalca ni mogoče šteti za nepredvidljiv razlog, zaradi katerega bi tožniku pripadalo nadomestilo zaradi neizrabljenega dopusta. Tožnik bi namreč lahko skladno z določbo prvega odstavka 73. člena ZDR izkoristil preostali letni dopust pri delodajalcu prevzemniku vse do prenehanja delovnega razmerja pri njem. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova neizrabljenega dopusta.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023475
KZ-1 člen 190, 190/1. ZKP člen 355, 355/2, 358, 358/3, 364, 364/7, 373, 392/1.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe – dokazna ocena – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokaz z izvedencem – dokazni predlog – razlogi o odločilnih dejstvih – razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Dokazna ocena o okoliščinah, zakaj obdolženka mladoletnega sina zadržuje pri sebi oziroma zakaj onemogoča stike oškodovancu s sinom ter zakaj (če sploh) sin odklanja stike z oškodovancem, nekritično sledi izpovedbam prič, ne da bi sodišče hkrati ocenjevalo tudi izpovedbo oškodovanca v povezavi z drugimi predlaganimi dokazi.
invalid III. kategorije invalidnosti - sprememba v invalidnosti
Pri tožniku, ki je delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni v višini 50 % in poškodbe pri delu v višini 50 %, in mu je bila že priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, ni prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke z razvrstitvijo v I. kategorijo invalidnosti in priznanjem invalidske pokojnine in podredni tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje časovne razbremenitve po 4 ure dnevno zaradi poškodbe pri delu.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 49-3.
stroški izvedenca - izvedenina - zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 3. točki 49. člena določa, da pripada izvedencu za zbiranje in proučevanje zelo obsežne dodatne dokumentacije (od 200 do 300 strani) 138,00 EUR. Sodišče postavljenemu izvedencu res ni naložilo izdelave izvedenskega mnenja na podlagi dokumentacije v zdravstvenem kartonu. Vendar pa je to na zaprosilo izvedenca storilo kasneje in mu dovolilo, da za potrebe izdelave izvedenskega mnenja vpogleda v zdravstveni karton tožnice. Sodišče prve stopnje je za študij dodatne dokumentacije v obsegu 223 strani skladno z določbo 3. točke 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih in po predhodni odobritvi ter dodatnem soglasju tožnice, da vpogleda v zdravstveni karton, izvedencu pravilno priznalo 138,00 EUR.
ZPIZ-2 člen 35, 394. ZPIZ-1 člen 36, 39, 39/4, 50, 55, 187, 402, 406, 409. Uredba ES o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6, 52.
starostna pokojnina - odmera - hrvaška doba - Sporazum o socialnem zavarovanju
Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta sklenili sporazum o socialnem zavarovanju, ki je pričel veljati s 1. 2. 1998. S tem Sporazumom je določeno, da je Hrvaška pokojninska doba tuja doba in zato ni več vštevna po slovenskih predpisih. Ker gre za zavarovalni primer, ki je nastopil po 30. 6. 2013 (vstop Republike Hrvaške v ES) pa se v obravnavani zadevi pri upokojitvi ne upošteva Sporazum, temveč Uredba. V predmetni zadevi je namreč datum upokojitve kot zavarovalni primer nastopil od 18. 7. 2013 dalje. Zato je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno uporabilo Uredbo in določbo 6. člena, ki omogoča seštevanje obdobij, pridobljenih v različnih državah članicah, če se ta ne prekrivajo. V citirani določbi 6. člena Uredbe je tudi izrecno določeno, da velja seštevanje obdobij zgolj za presojo pridobitve, trajanje ali ponovne pridobitve pravice do dajatve. Medtem ko samo dodelitev dajatve oziroma odmero pokojnine, ureja 52. člen Uredbe in sicer tako, da se pri odmeri upošteva le zavarovalna doba, ki jo je zavarovanec prebil pri domačem nosilcu zavarovanja.
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je pri odmeri sorazmernega dela pokojnine pravilno upoštevalo pokojninsko dobo, prebito v zavarovanju v Sloveniji. Za pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dopolnil na Hrvaškem, pa mu bo hrvaški nosilec zavarovanja ob predpostavki, da izpolnjuje za to tudi pogoje, priznal pravico do starostne pokojnine po hrvaški nacionalni zakonodaji.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084222
ZZZDR člen 113. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 286.
zalaganje sredstev za preživljanje otrok – zavrnitev dokaznega predloga – prekluzija – pobotni ugovor – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – verzijski zahtevek
Tožnica je dokazala, da je namesto toženca zalagala sredstva za preživljanje (skupnih) otrok. V ta namen si je od mame sposodila denar, ki ji ga je tudi vrnila.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080735
OZ člen 169. ZPP člen 319, 319/2.
stroški stečajnega postopka - dajatveni zahtevek - škoda zaradi odtujitve stvari - zavrženje tožbe
Oškodovancu, ki mu je priznana terjatev zaradi izgube vrednosti premoženja v posledici odtujitve stvari s strani povzročitelja škode, pojmovno ni mogoče priznati novega odškodninskega zahtevka v posledici neuspelega uveljavljanja lastninskopravnega zahtevka na isti stvari. S trditvami, da naj bi do odtujitve premičnin tožeče stranke prišlo po začetku stečajnega postopka, skuša tožeča stranka zgolj spremeniti svoje dejanske navedbe v prijavi terjatve v stečajnem postopku, ko je terjatev opredeljila kot terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Ker gre torej še vedno za isto terjatev, je pritožbeno sodišče vezano na trditveno podlago, ki jo je tožeča stranka podajala ob prijavi terjatve v stečajnem postopku. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je bilo o terjatvi tožeče stranke kot navadni terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka, že odločeno s pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082264
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 13, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5, 111/1, 111/1-1, 206, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 198.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja – načelo smotrnosti – uporabnina – skupno premoženje – ugotovitev skupnega premoženja – pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči – pravica do sodnega varstva
Sodna praksa je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
zavrženje predloga za taksno olajšavo – ponoven predlog – res iudicata – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – najdaljši možen odlog
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe pritožbenega sodišča, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrženju predloga tožeče stranke, pravilna.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085833
URS člen 26. ZIZ člen 279. OZ člen 243, 243/4, 243/5. ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja – začasna odredba – odločanje o začasni odredbi – škoda zaradi začasne odredbe – povrnitev škode dolžniku – dolžnost zmanjševanja škode – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazloženost zavrnitve
Možnost zahtevati povrnitev škode dolžniku, predpisana v 279. členu ZIZ, ne izključuje možnosti uporabe inštituta povračila škode in uveljavljanje tožbenega zahtevka proti državi po 26. členu Ustave.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-a, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b.
znamka - tožba za izbris znamke iz registra - relativni razlogi za zavrnitev znamke - primerjava znakov in kategorij registriranih znamk - zahtevek na prepoved uporabe znaka - abstraktni dejanski stan zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - že uporabljeni znak
Pri tožbenemu zahtevku za izbris znamke gre za „golo“ primerjavo znakov in kategorij registriranih znamk po ustrezni klasifikaciji v registru. Zato pri odločanju o tem tožbenem zahtevku sploh ni odločilno, kakšni (če sploh kateri) izdelki ali storitve se prodajajo pod to blagovno znamko.
Abstraktni dejanski stan, ki ga pokriva zahtevek na prepoved uporabe znaka, se razlikuje od tistega pri zahtevku na izbris znamke iz registra. To izhaja že iz jezikovne razlage določbe 119. člena ZIL-1. Z zahtevkom na prepoved uporabe znaka je mogoče prepovedati zgolj že uporabljani znak. Kadar pa do uporabe znaka sploh še ni prišlo, bi se z ugoditvijo zahtevku na prepoved uporabe znaka toženi stranki („nekdanji imetnici pravkar izbrisane znamke“) prepovedovala povsem abstraktna in hipotetična možnost uporabe znaka. Odločanje sodišča v takšnem primeru bi predstavljalo odločanje o tožbenem zahtevku, ki pravzaprav sploh ni podprt s konkretnim dejanskim stanom. Čemu takemu pa sodno varstvo ni namenjeno.
ZNP člen 124. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112, 112/4.
delitev solastne nepremičnine – civilna delitev – izselitev solastnika po delitvi stvari – paricijski rok za izselitev
Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka.
Za poseg v stvarne služnosti so značilna ravnanja, ki služnostnega upravičenca nedopustno vznemirjajo pri njihovem izvrševanju. Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice. To pomeni, da je tudi nedopustitev popravljanja oziroma vzdrževanja poti, kar ima za posledico oteževanje izvrševanja vsebine služnostne pravice, lahko poseg v stvarno služnost.
ZPP člen 105, 117, 117/2, 120, 120/1, 337, 337/3, 343, 343/2. OZ člen 316, 316-5.
pritožba – samostojnost pravnega sredstva – sklicevanje na navedbe v vlogi – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – subjektivni rok – zamuda naroka – bolezen – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – pobot – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – uveljavljanje ugovora pobota v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote
Vsaka od pritožb je samostojno pravno sredstvo. Zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je stranka dala v drugi pritožbi (ali vlogi pred sodiščem prve stopnje), zato ne zadostuje.
Subjektivni rok pri zamudi naroka zaradi bolezni praviloma začne teči že isti dan, saj (nepredvidljiva in nenadna) bolezen, ki je stranki preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora vsebovati tudi navedbe (in dokaze) iz katerih bo sodišče lahko preverilo njegovo pravočasnost. Če tega ne vsebuje, stranka tvega njegovo zavrnitev. Pozivanje sodišča na dopolnjevanje predloga ne pride v poštev.