URS člen 39, 74. ZMed člen 26, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-2, 40.
pravica do popravka objavljenega besedila – zavrnitev popravka – odklonitveni razlog – nezanikanje navedb v obvestilu – objava popravka brez sprememb in dopolnitev
Zanikanja v popravku se lahko nanašajo le na nosilne navedbe prispevka, ker bi bilo v nasprotnem primeru pretirano poseženo v svobodno uredniško politiko medijev in s tem v svobodo novinarskega izražanja, posredno pa tudi v svobodno gospodarsko pobudo izdajatelja medija.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo pogodbene kazni ter svojo odločitev oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbo 36. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je delodajalec v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno odločbo, delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, dolžan izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela. Pri odločitvi je upoštevalo, da je pravnomočna sodba, na podlagi katere tožnik zahteva plačilo pogodbene kazni, zamudna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo, ampak še traja, tožena stranka pa je tožnika dolžna pozvati na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z obračunom in plačilom nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da morata biti po 2. stavku 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2, v katerem je urejeno varstvo pričakovanih pravic za delovne invalide, izpolnjena dva kumulativno določena pogoja, da je delovnemu invalidu zagotovljeno uveljavljanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. Torej pogoj statusa delovnega invalida na dan 31. 12. 2012 in pogoj prijavljenosti pri Zavodu RS za zaposlovanje istega dne. Pogoj lastnosti zavarovanca v 2. stavku 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni določen. Invalid II. ali III. kategorije, ki je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje, razen za čas eventualnega prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, namreč sploh ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tako lastnosti zavarovanca niti ne more imeti. Tolmačenje toženca, da tožnici varstvo pričakovanih pravic po 2. stavku 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 ni zagotovljeno, ker kot uživalka vdovske pokojnine po odločbi od 27. 3. 2009 dalje ni imela lastnosti zavarovanke, je zmotno. Pri tožnici, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z določenimi omejitvami in je bila hkrati od 5. 8. 2005 do 2. 9. 2013 tudi prijavljena pri Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb, sta oba navedena pogoja iz 2. stavka 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 izpolnjena. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijano drugostopenjsko upravno odločbo, izdano v reviziji prvostopenjske odločbe, utemeljeno odpravilo in s tem pustilo v veljavi odločbo, s katero je bila tožnici priznana pravica do starostne pokojnine.
obveznost plačila - razlike v plači - opravljanje nalog zahtevnejšega delovnega mesta - vrednotenje delovnih mest
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu uveljavljal, da opravlja zahtevnejše delo višje vrednotenega delovnega mesta (pravosodni svetnik I), ne pa delovnega mesta, na katerem je formalno zaposlen (višji pravosodni svetovalec II). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre na področju sodne uprave za drugačne naloge, kot jih sicer opravljajo strokovni sodelavci na posameznih pravnih področjih pri toženi stranki pod vodstvom sodnika mentorja, pri čemer je te naloge opredelilo kot zahtevnejše, kar vse ustreza delovnemu mestu pravosodnega svetnika I. Ker je šlo v primerjavi s tožnikovim delom na delovnem mestu pravosodni svetovalec II za različne naloge različne zahtevnosti, je utemeljeno različno vrednotenje oziroma razlikovanje v plačilu, posledično pa tožniku ni kršena pravica do enakega obravnavanja (14. člen Ustave RS).
invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do premestitve
Pri prvotožnici je podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni, saj prvotožnica za svoje delo oziroma poklic kuharice pod splošnimi pogoji ni več zmožna, temveč je isto delo ali drugo delo brez neposredne nevarnosti za poslabšanje invalidnosti zmožna v polnem delovnem času z omejitvami. Sodišče prve stopnje je zato odločbi tožene stranke pravilno odpravilo in prvotožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti za polni delovni čas in ji priznalo pravico do premestitve v skladu s preostalo delovno zmožnostjo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času. Toženi stranki pa je tudi pravilno naložilo, da o pravici in višini nadomestila za invalidnost odloči s posebno odločbo.
Izrek sodbe je sam s sabo v nasprotju, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, kot tudi pravice do varstvenega dodatka, v nadaljevanju pa odpravilo izpodbijane odločbe, ki se nanašajo na pravico do varstvenega dodatka in pravico do denarne socialne pomoči, ne da bi o sami pravici odločilo po vsebini. Tožnik je namreč pri toženi stranki vložil zahtevo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in tožena stranka je bila o tej zahtevi tudi dolžna odločiti. Odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, pomeni, da o tej tožnikovi zahtevi sploh še ni bilo odločeno, po drugi strani pa je sodišče prve stopnje tožbo v delu, v katerem je tožnik uveljavljal priznanje pravice do denarne socialne pomoči in pravice do varstvenega dodatka za določeno obdobje, zavrglo, kar pomeni, da o pravicah ni odločalo. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZGD člen 360, 449, 449/3, 365. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2. URS člen 22.
plačilo odpravnine - predčasna razrešitev - razrešitev po volji družbe - predsednica uprave - krivda
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bilo med drugim določeno, da predsednici uprave v primeru razrešitve po volji družbe in brez njene krivde pripada odpravnina v višini 6-kratnega zneska njene zadnje bruto plače. Ker tožnica ni bila razrešena s funkcije predsednice uprave tožene stranke brez svoje krivde, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine zaradi predčasne razrešitve pravilno zavrnilo kot neutemeljenega.
zasebna agencija za zaposlovanje - zagotavljanje dela delavcev - posredovanje delavcev - najem delavcev za določen čas - plačilo - posredniška provizija – pogodba o poslovnem sodelovanju
Zasebna agencija za zaposlovanje - koncesionar MDDSZ (izvajalec) v skladu z zakonodajo zagotavlja naročniku (družbi, ki ima stalne potrebe po storitvah zagotavljanja dela delavcev) delo delavcev na dva načina: bodisi tako, da jih začasno napoti k naročniku in napoteni delavci ostajajo v delovnem razmerju pri izvajalcu ali tretji osebi (najem delavcev za določen čas), bodisi tako, da določene delavce posreduje naročniku, da naročnik z njimi sklene pogodbo o zaposlitvi (posredovanje delavcev).
Glede na zaskrbljujoče ugotovitve izvedenke o prizadetosti otrok in ogroženosti njunega osebnostnega razvoja (tako kratkoročnega kot dolgoročnega) zaradi, milo rečeno, neprimernega ravnanja udeležencev (zlasti predlagateljice, katere dosedanje ravnanje je bilo bolj ali manj prikrito usmerjeno v preprečevanje stikov otrok z nasprotnim udeležencem), pritožbeno sodišče soglaša z izvedenko, da bo v primeru nadaljnjih nespremenjenih ali celo še poslabšanih razmer v zvezi z izvrševanjem stikov, zaradi zaščite koristi otrok zelo verjetno aktualna možnost spremembe odločitve o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, oziroma njune namestitve v rejniški družini.
pravica do pritožbe – hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pritožba zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče vloženo pritožbo najprej preizkusilo v smeri, ali obsega vse kar določa 153. člen ZP-1 (v zvezi z 168. členom ZP-1), to je ali vsebuje navedbo odločbe (sklepa), proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da ima pritožba vse obvezne sestavine in ne gre za nepopolno vlogo, ko bi moralo sodišče postopati po tretjem odstavku 76. člena ZKP, ki se v obravnavani zadevi smiselno uporablja, ampak za pritožbo, ki jo je podala oseba, ki nima pravice do pritožbe (ni oseba, ki ji je bila izrečena sankcija (storilec), ni zakoniti zastopnik prej navedene osebe niti zagovornik ali lastnik odvzetih predmetov). Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 163. člena ZP-1 zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – motenje glavne obravnave – denarna kazen
Z obravnavanim sklepom je sodišče kaznovalo odvetnika, ker je na naroku za glavno obravnavo 21. 3. 2014 motil potek zaslišanja priče in tudi po opozorilu sodnice nadaljeval z motenjem ter s tem ni upošteval navodil sodišča, niti opozorila, naj preneha z motenjem poteka zaslišanja. Takšno vedenje odvetnika, ki je bilo očitno neprimerno in je oviralo potek dokaznega postopka ter terjalo ustrezno ukrepanje sodnika, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi dne 21. 3. 2014. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na primeren in spoštljiv način podajanja navedb na zapisnik, s katerimi naj bi želel zgolj varovati interese svoje stranke.
ZPP člen 105, 117, 117/2, 120, 120/1, 337, 337/3, 343, 343/2. OZ člen 316, 316-5.
pritožba – samostojnost pravnega sredstva – sklicevanje na navedbe v vlogi – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – subjektivni rok – zamuda naroka – bolezen – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – pobot – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – uveljavljanje ugovora pobota v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote
Vsaka od pritožb je samostojno pravno sredstvo. Zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je stranka dala v drugi pritožbi (ali vlogi pred sodiščem prve stopnje), zato ne zadostuje.
Subjektivni rok pri zamudi naroka zaradi bolezni praviloma začne teči že isti dan, saj (nepredvidljiva in nenadna) bolezen, ki je stranki preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora vsebovati tudi navedbe (in dokaze) iz katerih bo sodišče lahko preverilo njegovo pravočasnost. Če tega ne vsebuje, stranka tvega njegovo zavrnitev. Pozivanje sodišča na dopolnjevanje predloga ne pride v poštev.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - tožba v korist stečajne mase - končanje stečajnega postopka - ovira za končanje stečajnega postopka
V skladu s petim odstavkom 44. člena ZFPPIPP je potrebno odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP uveljavljati v korist stečajnega dolžnika. To samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka omogočeno samo dokler stečajni postopek še ni končan. V kolikor pa je kdo od upravičencev iz 2. točke petega odstavka 44. člena ZFPPIPP tovrsten odškodninski zahtevek zoper odgovorne osebe uveljavljal v korist stečajnega dolžnika, pa to hkrati pomeni oviro, ki preprečuje končanje stečajnega postopka dokler o tovrstnem zahtevku ni odločeno. V primeru končanja stečajnega postopka, ki ima za posledico prenehanje stečajnega dolžnika, bi bila tožba z zahtevkom, kot ga je uveljavljal pritožnik v tožbi, nesklepčna.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
ZNP člen 124. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112, 112/4.
delitev solastne nepremičnine – civilna delitev – izselitev solastnika po delitvi stvari – paricijski rok za izselitev
Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka.
spor o pristojnosti - zbornica - gospodarski subjekt - vrednost spornega predmeta
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke in listin, ki jih je priložila k tej vlogi, vtoževani znesek predstavlja pristojbino za vodenje tožene stranke v seznamu projektivnih in geodetskih podjetij, ki ga vodi tožeča stranka. Glede na navedeno drži prvostopenjsko stališče, da ne gre za nobenega od sporov iz 482. in 483. člena ZPP, prav tako tožeča stranka ni nobeden od subjektov, ki jih našteva določilo 481. člena ZPP.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.
prenos poslovnega deleža – napake – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – dogovor o znižanju kupnine – povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – različen uspeh v pravdi
Po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ bi morala obstajati dovolj jasna in razumno predvidljiva vzročna zveza med očitanimi kršitvami prve toženke in premoženjsko škodo, ki je v posledici kršitev nastala tožeči stranki. V obravnavanem primeru gre za poslovno škodo zaradi kršitve pogodbe o prenosu poslovnega deleža. To je pogodba korporacijskega prava, katerega značilnost je, da je pravna subjektiviteta družbe strogo ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo tako niso hkrati tudi pravice in obveznosti njenih družbenikov. Škoda, ki je nastala družbi, se v premoženjskopravnem položaju družbenika odrazi le v ustrezno nižji vrednosti njegovega poslovnega deleža, zato na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti ni mogoče ugotoviti vzročnosti med naknadno ugotovljenimi obveznostmi družbe S. iz naslova prispevkov za invalide in zmanjšanjem premoženja tožeče stranke, ki je kupila poslovni delež te družbe.
Določilo prvega odstavka 45. člena ZPrCP ni univerzalni prestreznik, preko katerega bi bilo vselej mogoče ex post voznikom očitati, da bi morali vožnjo „bolj ustrezno prilagoditi“, kakršna je (implicitna) teza tožeče stranke v pritožbi.