KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0086113
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 54, 54/2, 83, 83/1, 148, 148/2, 148/4.
izjava osumljenca – postopek o prekršku – zbiranje obvestil in informacij – zbiranje informacij in obvestil od mladoletnika – sum storitve prekrška – pravni pouk osumljencu prekrška – pravna jamstva v postopku o prekršku – nezakoniti dokazi – izločitev dokazov
ZKP (drugi odstavek 148. člena) zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oz. skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato ni res, da bi moral policist mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti tudi njegove starše.
ZP-1 storilcu oz. osumljencu prekrška ne daje (povsem) enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oz. osumljenca kaznivega dejanja. Ker policist v tistem trenutku ni imel razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, sumil pa ga je storitve prekrška, ga pred pričetkom zbiranja obvestil in informacij ni bil dolžan poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – sklep o prodaji nepremičnin – pritikline – izločitvena pravica na pritiklinah – prijava izločitvenih pravic
Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.
Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.
Že iz same obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje (navkljub sicer sprejetemu mnenju izvedenca, da ne gre za črno gradnjo) dopuščalo možnost, da zadevna vlaganja v predmetno zgradbo predstavljajo črno gradnjo, torej se je že sodišču prve stopnje porajal dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Zato je pritožničin očitek, ki smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 254. člena ZPP, utemeljen.
Dejstvo črne gradnje lahko vpliva na vrednost nepremičnine in posledično tudi na višino obogatitve.
zavrženje predloga za taksno olajšavo – ponoven predlog – res iudicata – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – najdaljši možen odlog
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe pritožbenega sodišča, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrženju predloga tožeče stranke, pravilna.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080735
OZ člen 169. ZPP člen 319, 319/2.
stroški stečajnega postopka - dajatveni zahtevek - škoda zaradi odtujitve stvari - zavrženje tožbe
Oškodovancu, ki mu je priznana terjatev zaradi izgube vrednosti premoženja v posledici odtujitve stvari s strani povzročitelja škode, pojmovno ni mogoče priznati novega odškodninskega zahtevka v posledici neuspelega uveljavljanja lastninskopravnega zahtevka na isti stvari. S trditvami, da naj bi do odtujitve premičnin tožeče stranke prišlo po začetku stečajnega postopka, skuša tožeča stranka zgolj spremeniti svoje dejanske navedbe v prijavi terjatve v stečajnem postopku, ko je terjatev opredeljila kot terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Ker gre torej še vedno za isto terjatev, je pritožbeno sodišče vezano na trditveno podlago, ki jo je tožeča stranka podajala ob prijavi terjatve v stečajnem postopku. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je bilo o terjatvi tožeče stranke kot navadni terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka, že odločeno s pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku.
ZNP člen 124. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112, 112/4.
delitev solastne nepremičnine – civilna delitev – izselitev solastnika po delitvi stvari – paricijski rok za izselitev
Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka.
prenos poslovnega deleža – napake – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – dogovor o znižanju kupnine – povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – različen uspeh v pravdi
Po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ bi morala obstajati dovolj jasna in razumno predvidljiva vzročna zveza med očitanimi kršitvami prve toženke in premoženjsko škodo, ki je v posledici kršitev nastala tožeči stranki. V obravnavanem primeru gre za poslovno škodo zaradi kršitve pogodbe o prenosu poslovnega deleža. To je pogodba korporacijskega prava, katerega značilnost je, da je pravna subjektiviteta družbe strogo ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo tako niso hkrati tudi pravice in obveznosti njenih družbenikov. Škoda, ki je nastala družbi, se v premoženjskopravnem položaju družbenika odrazi le v ustrezno nižji vrednosti njegovega poslovnega deleža, zato na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti ni mogoče ugotoviti vzročnosti med naknadno ugotovljenimi obveznostmi družbe S. iz naslova prispevkov za invalide in zmanjšanjem premoženja tožeče stranke, ki je kupila poslovni delež te družbe.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077501
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 34, 34/2. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije – predlog dolžnika za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
V nobenem predpisu ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za omejitev izvršbe. Tak sklep ni vmesni procesni sklep, niti ni v ZIZ dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NOTARIAT – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084689
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3, 21, 21/1. ZN člen 4. SPZ člen 142. ZPotK člen 13. ZPP člen 306, 308, 319.
procesne predpostavke – neposredno izvršljiv notarski zapis – nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – pravnomočna sodba – res iudicata
Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - tožba v korist stečajne mase - končanje stečajnega postopka - ovira za končanje stečajnega postopka
V skladu s petim odstavkom 44. člena ZFPPIPP je potrebno odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP uveljavljati v korist stečajnega dolžnika. To samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka omogočeno samo dokler stečajni postopek še ni končan. V kolikor pa je kdo od upravičencev iz 2. točke petega odstavka 44. člena ZFPPIPP tovrsten odškodninski zahtevek zoper odgovorne osebe uveljavljal v korist stečajnega dolžnika, pa to hkrati pomeni oviro, ki preprečuje končanje stečajnega postopka dokler o tovrstnem zahtevku ni odločeno. V primeru končanja stečajnega postopka, ki ima za posledico prenehanje stečajnega dolžnika, bi bila tožba z zahtevkom, kot ga je uveljavljal pritožnik v tožbi, nesklepčna.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084693
OZ člen 82, 83, 649, 654, 659, 659/1. ZVPot člen 23, 23/2.
pogodbe – gradbena pogodba – klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi – klavzula o ceni na enoto – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov pravilno upoštevalo ne le, da dogovor v 2. točki pogodbe ne izključuje dogovora v 7. točki, ki jasno opredeljuje klavzulo o določitvi cene na enoto, pač pa tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na skupen namen pogodbenikov.
ZPP člen 105, 117, 117/2, 120, 120/1, 337, 337/3, 343, 343/2. OZ člen 316, 316-5.
pritožba – samostojnost pravnega sredstva – sklicevanje na navedbe v vlogi – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – subjektivni rok – zamuda naroka – bolezen – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – pobot – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – uveljavljanje ugovora pobota v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote
Vsaka od pritožb je samostojno pravno sredstvo. Zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je stranka dala v drugi pritožbi (ali vlogi pred sodiščem prve stopnje), zato ne zadostuje.
Subjektivni rok pri zamudi naroka zaradi bolezni praviloma začne teči že isti dan, saj (nepredvidljiva in nenadna) bolezen, ki je stranki preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora vsebovati tudi navedbe (in dokaze) iz katerih bo sodišče lahko preverilo njegovo pravočasnost. Če tega ne vsebuje, stranka tvega njegovo zavrnitev. Pozivanje sodišča na dopolnjevanje predloga ne pride v poštev.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
Ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva (v tem primeru obstoja ustne pogodbe s tožencem), o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). V tem postopku je sodišče prve stopnje izvedlo in celostno ocenilo vse (pravočasno predlagane) dokaze, toda obstoja ustne pogodbe s tožencem ni moglo zanesljivo ugotoviti. Ker se torej ni moglo zanesljivo prepričati o resničnosti oziroma neresničnosti trditev strank o tem, je glede na dokazno breme pravilno zaključilo, da obstoj ustne pogodbe s tožencem ni dokazan.
Zavarovanje nepremičnin je prostovoljno zavarovanje. Ker zavarovalna polica in pogoji določajo, da je zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu zavarovalnino za uničeno stvar po nabavnih cenah le v primeru, če je vrednost zavarovane stvari vsaj 50% novo nabavne vrednosti, je zavarovalnica zmotno izplačala zavarovanki vrednost novih vrat. Izvedenec je ugotovil, da so vrata bila vredna 14,1% nove nabavne vrednosti. Ker je zavarovalnica izplačala previsok znesek zavarovalnine, ne more od povzročiteljice škode na podlagi subrogacije po 963. členu OZ izterjati več, kot bi bila utemeljena zavarovalnina.
Zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071273
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
lastninska pravica – nepremičnina – geodetska napaka – lastninski spor – postopek za ureditev meje – obseg spornega prostora – močnejša pravica – zadnja mirna posest – trditveno in dokazno breme – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da tožnik ni lastnik nepremičnine, v novem postopku ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da je lastnik zemlje pod isto oznako nepremičnine. Dejstva, ki naj bi bila ugotovljena v nepravdnem postopku in ki naj bi nudila podlago za drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v pravnomočno razsojeni zadevi, ne morejo predstavljati podlage za novo (drugačno) odločitev v novi pravdi. Zaradi pravnomočne odločitve o neobstoju lastninske pravice tožnika ta tudi ni mogel uspeti v postopku za določitev meje po kriteriju močnejše pravice.
blagovna znamka – predmet varstva znamke – pravice iz znamke – kršitev blagovne znamke – figurativna blagovna znamka – kombinacija znakov – kombinacija besedne zveze – razlikovalni učinek – razlikovalni element – opredelitev izvora blaga – začasna odredba
Presoja, ali uporaba posameznega elementa, ki je vključen v figurativno znamko, predstavlja kršitev blagovne znamke, je odvisno od tega, ali je temu elementu pripisati razlikovalni učinek v smislu opredelitve izvora blaga. To velja tudi za uporabo posameznih besed ali besednih zvez, ki so vključene v figurativno blagovno znamko. V kolikor imajo posamezne besede oziroma besedne zveze zgolj opisni pomen, uporabe teh besed brez drugih razlikovalnih elementov iz figurativne blagovne znamke ne more pomeniti kršitve blagovne znamke.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-a, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b.
znamka - tožba za izbris znamke iz registra - relativni razlogi za zavrnitev znamke - primerjava znakov in kategorij registriranih znamk - zahtevek na prepoved uporabe znaka - abstraktni dejanski stan zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - že uporabljeni znak
Pri tožbenemu zahtevku za izbris znamke gre za „golo“ primerjavo znakov in kategorij registriranih znamk po ustrezni klasifikaciji v registru. Zato pri odločanju o tem tožbenem zahtevku sploh ni odločilno, kakšni (če sploh kateri) izdelki ali storitve se prodajajo pod to blagovno znamko.
Abstraktni dejanski stan, ki ga pokriva zahtevek na prepoved uporabe znaka, se razlikuje od tistega pri zahtevku na izbris znamke iz registra. To izhaja že iz jezikovne razlage določbe 119. člena ZIL-1. Z zahtevkom na prepoved uporabe znaka je mogoče prepovedati zgolj že uporabljani znak. Kadar pa do uporabe znaka sploh še ni prišlo, bi se z ugoditvijo zahtevku na prepoved uporabe znaka toženi stranki („nekdanji imetnici pravkar izbrisane znamke“) prepovedovala povsem abstraktna in hipotetična možnost uporabe znaka. Odločanje sodišča v takšnem primeru bi predstavljalo odločanje o tožbenem zahtevku, ki pravzaprav sploh ni podprt s konkretnim dejanskim stanom. Čemu takemu pa sodno varstvo ni namenjeno.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.