POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084693
OZ člen 82, 83, 649, 654, 659, 659/1. ZVPot člen 23, 23/2.
pogodbe – gradbena pogodba – klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi – klavzula o ceni na enoto – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov pravilno upoštevalo ne le, da dogovor v 2. točki pogodbe ne izključuje dogovora v 7. točki, ki jasno opredeljuje klavzulo o določitvi cene na enoto, pač pa tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na skupen namen pogodbenikov.
Ker odpoved neuvedenemu dedovanju velja za dediščino oz. dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu v trenutku uvedbe dedovanja, se dedna odpoved, čeprav dana že v letu 1992, nanaša na obstoječe zapuščinsko premoženje.
Ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, ga ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, tudi s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Sodno poravnavo (torej tudi dedni dogovor) je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, za vložitev katere velja trimesečni subjektivni rok. Pritožnik v pritožbi ne trdi, da bi dedni dogovor s takšno tožbo izpodbijal. Ker je subjektivni rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru začel teči s trenutkom, ko se pritožnik seznanil s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, to pa je bilo najkasneje takrat, ko je vložil pritožbo (to je 6. 11. 2015), se je rok torej že iztekel. Navedeno pomeni, da v razdelitev zapuščine ni več mogoče poseči.
zaščitena priča – določitev psevdonima priči – zaslišanje priče s pomočjo tehničnih sredstev – razkritje identitete priče – resna nevarnost za življenje ali telo tajnega delavca – konkretna ogroženost tajnega delavca – hudodelska združba
O konkretni ogroženosti tajnega delavca še ni mogoče govoriti, saj tajni delavec še ni bil identificiran s strani obtožencev. Je pa mogoče iz okoliščin in dejstev sklepati na resno nevarnost, ki bi ob razkritju identitete obstajala za življenje ali telo tajnega delavca oziroma njegovih sorodnikov, saj dosedanji dokazi nakazujejo na to, da naj bi šlo za dobro organizirano hudodelsko združbo, ki naj bi imela izdelana pravila in naj bi s posamezni člani od oškodovank spoštovanje teh pravil dosegali tudi s psihičnim in fizičnim nasiljem.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-a, 44/1-b, 119, 119/1, 119/1-b.
znamka - tožba za izbris znamke iz registra - relativni razlogi za zavrnitev znamke - primerjava znakov in kategorij registriranih znamk - zahtevek na prepoved uporabe znaka - abstraktni dejanski stan zahtevka - pomanjkljiva trditvena podlaga - že uporabljeni znak
Pri tožbenemu zahtevku za izbris znamke gre za „golo“ primerjavo znakov in kategorij registriranih znamk po ustrezni klasifikaciji v registru. Zato pri odločanju o tem tožbenem zahtevku sploh ni odločilno, kakšni (če sploh kateri) izdelki ali storitve se prodajajo pod to blagovno znamko.
Abstraktni dejanski stan, ki ga pokriva zahtevek na prepoved uporabe znaka, se razlikuje od tistega pri zahtevku na izbris znamke iz registra. To izhaja že iz jezikovne razlage določbe 119. člena ZIL-1. Z zahtevkom na prepoved uporabe znaka je mogoče prepovedati zgolj že uporabljani znak. Kadar pa do uporabe znaka sploh še ni prišlo, bi se z ugoditvijo zahtevku na prepoved uporabe znaka toženi stranki („nekdanji imetnici pravkar izbrisane znamke“) prepovedovala povsem abstraktna in hipotetična možnost uporabe znaka. Odločanje sodišča v takšnem primeru bi predstavljalo odločanje o tožbenem zahtevku, ki pravzaprav sploh ni podprt s konkretnim dejanskim stanom. Čemu takemu pa sodno varstvo ni namenjeno.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077501
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 34, 34/2. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije – predlog dolžnika za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
V nobenem predpisu ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za omejitev izvršbe. Tak sklep ni vmesni procesni sklep, niti ni v ZIZ dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
delitev nepremičnine – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – izplačilo razlike v vrednosti
Okoliščina, da nobeden od solastnikov ni zmožen izplačati drugega solastnika, ni razlog za civilno delitev, saj bi moralo sodišče pred tem ugotoviti, kolikšna bi bila razlika v vrednosti v primeru fizične razdelitve med vrednostima deležev, ki bi pripadala vsaki izmed strank, in preveriti trditve nasprotnega udeleženca o premoženjskem stanju predlagatelja.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – vrednost spora – spor o najemnem in zakupnem razmerju – gospodarski spor – lokalna skupnost
Če so spori iz najemnih in zakupnih razmerij zaradi izpolnjevanja kateregakoli merila iz 481. člena ZPP gospodarski spori, je za sojenje ne glede na vrednost spora, po 6. točki drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo – tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – sklep o dedovanju
Ker gre za sklep procesne narave in ne sklep o dedovanju, pritožbena trditev, da naj bi bil ta pomanjkljiv, ker ne ugotavlja obsega zapuščine, oseb dedičev in njihovih dednih deležev oziroma pravic iz naslova dedovanja (torej tega, kar je v skladu z 214. členom ZD vsebina sklepa o dedovanja), seveda ne drži.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – sklep o prodaji nepremičnin – pritikline – izločitvena pravica na pritiklinah – prijava izločitvenih pravic
Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.
Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.
spor o pristojnosti - zbornica - gospodarski subjekt - vrednost spornega predmeta
Kot izhaja iz vloge tožeče stranke in listin, ki jih je priložila k tej vlogi, vtoževani znesek predstavlja pristojbino za vodenje tožene stranke v seznamu projektivnih in geodetskih podjetij, ki ga vodi tožeča stranka. Glede na navedeno drži prvostopenjsko stališče, da ne gre za nobenega od sporov iz 482. in 483. člena ZPP, prav tako tožeča stranka ni nobeden od subjektov, ki jih našteva določilo 481. člena ZPP.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok – zapisnik o glavni obravnavi
Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0086113
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 54, 54/2, 83, 83/1, 148, 148/2, 148/4.
izjava osumljenca – postopek o prekršku – zbiranje obvestil in informacij – zbiranje informacij in obvestil od mladoletnika – sum storitve prekrška – pravni pouk osumljencu prekrška – pravna jamstva v postopku o prekršku – nezakoniti dokazi – izločitev dokazov
ZKP (drugi odstavek 148. člena) zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oz. skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato ni res, da bi moral policist mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti tudi njegove starše.
ZP-1 storilcu oz. osumljencu prekrška ne daje (povsem) enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oz. osumljenca kaznivega dejanja. Ker policist v tistem trenutku ni imel razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, sumil pa ga je storitve prekrška, ga pred pričetkom zbiranja obvestil in informacij ni bil dolžan poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - tožba v korist stečajne mase - končanje stečajnega postopka - ovira za končanje stečajnega postopka
V skladu s petim odstavkom 44. člena ZFPPIPP je potrebno odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP uveljavljati v korist stečajnega dolžnika. To samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka omogočeno samo dokler stečajni postopek še ni končan. V kolikor pa je kdo od upravičencev iz 2. točke petega odstavka 44. člena ZFPPIPP tovrsten odškodninski zahtevek zoper odgovorne osebe uveljavljal v korist stečajnega dolžnika, pa to hkrati pomeni oviro, ki preprečuje končanje stečajnega postopka dokler o tovrstnem zahtevku ni odločeno. V primeru končanja stečajnega postopka, ki ima za posledico prenehanje stečajnega dolžnika, bi bila tožba z zahtevkom, kot ga je uveljavljal pritožnik v tožbi, nesklepčna.
OZ člen 9, 9/1, 82, 82/1, 239, 239/1. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14.
dolžnost izpolnitve obveznosti - razlaga pogodbe - indic - nejasna določila - sporna določila - in claris non fit interpretatio - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga
Razmerje med tožnico in drugimi kupci stanovanj ni relevantno za presojo razmerja med tožnico in tožencem. Lahko bi bil kvečjemu indic pri razlagi enakih pogodbenih določil, če bi bila ta sporna ali nejasna za vse kupce, pa niso, vsaj ne v primeru toženca.
postopek osebnega stečaja – domneva trajnejše nelikvidnosti – zaslišanje dolžnika
Določilo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP vsebuje opis treh abstraktnih dejanskih stanov za obstoj domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Za presojo nastopa nelikvidnosti konkretnega dolžnika torej ni potrebno, da so kumulativno podani vsi trije abstraktni dejanski stanovi.
ZNP člen 124. ZPP člen 313, 313/2. SZ-1 člen 112, 112/4.
delitev solastne nepremičnine – civilna delitev – izselitev solastnika po delitvi stvari – paricijski rok za izselitev
Sodišče prve stopnje je pri določitvi roka za izročitev nepremičnine upoštevalo dejstvo, da nasprotni udeleženec v nepremičnini prebiva, vendar ni navedlo nobenega razumnega razloga za določitev krajšega roka v primerjavi z rokom, ki ga je določilo predlagateljicama za izpolnitev njune obveznosti. Toženec utemeljeno opozarja na neenako obravnavo udeležencev v zvezi z določitvijo paricijskega roka.
Že iz same obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje (navkljub sicer sprejetemu mnenju izvedenca, da ne gre za črno gradnjo) dopuščalo možnost, da zadevna vlaganja v predmetno zgradbo predstavljajo črno gradnjo, torej se je že sodišču prve stopnje porajal dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Zato je pritožničin očitek, ki smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 254. člena ZPP, utemeljen.
Dejstvo črne gradnje lahko vpliva na vrednost nepremičnine in posledično tudi na višino obogatitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066655
KZ-1 člen 158, 158/1, 160, 160/1, 160/2, 160/3, 160/4. ZKP člen 18, 18/1.
žaljiva obdolžitev – dokaz resnice – razžalitev – namen zaničevanja – relativno javna oseba – javni interes – načelo proste presoje dokazov
Žaljiva obdolžitev pomeni nekoga po krivem obdolžiti kakšnega zanj žaljivega dejanja (resničnega ali neresničnega). V četrtem odstavku 160. člena KZ-1 je predvidena pravica obtoženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Tudi sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, ali je trditev resnična ali da je obtoženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Sodišče druge stopnje se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da je obtoženec glede na v letu 2003 objavljen seznam na spletni strani in v knjigi ter izpovedbe zaslišanih prič imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je izjavil.
Svetovalec, zaposlen v kabinetu predsednika Republike Slovenije, je (relativno) javna oseba. Vprašanja v zvezi z delovanjem predsednika države in njegovih svetovalcev ter pripadnost Udbe oz. SDV zadevajo interes javnosti.