Določilo prvega odstavka 45. člena ZPrCP ni univerzalni prestreznik, preko katerega bi bilo vselej mogoče ex post voznikom očitati, da bi morali vožnjo „bolj ustrezno prilagoditi“, kakršna je (implicitna) teza tožeče stranke v pritožbi.
postopek osebnega stečaja – domneva trajnejše nelikvidnosti – zaslišanje dolžnika
Določilo drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP vsebuje opis treh abstraktnih dejanskih stanov za obstoj domneve, da je dolžnik postal trajneje nelikviden. Za presojo nastopa nelikvidnosti konkretnega dolžnika torej ni potrebno, da so kumulativno podani vsi trije abstraktni dejanski stanovi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082264
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 13, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5, 111/1, 111/1-1, 206, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 198.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja – načelo smotrnosti – uporabnina – skupno premoženje – ugotovitev skupnega premoženja – pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči – pravica do sodnega varstva
Sodna praksa je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Zavarovanje nepremičnin je prostovoljno zavarovanje. Ker zavarovalna polica in pogoji določajo, da je zavarovalnica dolžna plačati zavarovancu zavarovalnino za uničeno stvar po nabavnih cenah le v primeru, če je vrednost zavarovane stvari vsaj 50% novo nabavne vrednosti, je zavarovalnica zmotno izplačala zavarovanki vrednost novih vrat. Izvedenec je ugotovil, da so vrata bila vredna 14,1% nove nabavne vrednosti. Ker je zavarovalnica izplačala previsok znesek zavarovalnine, ne more od povzročiteljice škode na podlagi subrogacije po 963. členu OZ izterjati več, kot bi bila utemeljena zavarovalnina.
Zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085833
URS člen 26. ZIZ člen 279. OZ člen 243, 243/4, 243/5. ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja – začasna odredba – odločanje o začasni odredbi – škoda zaradi začasne odredbe – povrnitev škode dolžniku – dolžnost zmanjševanja škode – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazloženost zavrnitve
Možnost zahtevati povrnitev škode dolžniku, predpisana v 279. členu ZIZ, ne izključuje možnosti uporabe inštituta povračila škode in uveljavljanje tožbenega zahtevka proti državi po 26. členu Ustave.
OZ člen 9, 9/1, 82, 82/1, 239, 239/1. ZPP člen 2, 2/1, 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12, 339/2-14.
dolžnost izpolnitve obveznosti - razlaga pogodbe - indic - nejasna določila - sporna določila - in claris non fit interpretatio - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - zavrnitev dokaznega predloga
Razmerje med tožnico in drugimi kupci stanovanj ni relevantno za presojo razmerja med tožnico in tožencem. Lahko bi bil kvečjemu indic pri razlagi enakih pogodbenih določil, če bi bila ta sporna ali nejasna za vse kupce, pa niso, vsaj ne v primeru toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NOTARIAT – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084689
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3, 21, 21/1. ZN člen 4. SPZ člen 142. ZPotK člen 13. ZPP člen 306, 308, 319.
procesne predpostavke – neposredno izvršljiv notarski zapis – nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – pravnomočna sodba – res iudicata
Izvršljiv notarski zapis o obstoju terjatve ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, zato predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim stranka uveljavlja isto terjatev.
Ker odpoved neuvedenemu dedovanju velja za dediščino oz. dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu v trenutku uvedbe dedovanja, se dedna odpoved, čeprav dana že v letu 1992, nanaša na obstoječe zapuščinsko premoženje.
Ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, ga ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, tudi s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Sodno poravnavo (torej tudi dedni dogovor) je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, za vložitev katere velja trimesečni subjektivni rok. Pritožnik v pritožbi ne trdi, da bi dedni dogovor s takšno tožbo izpodbijal. Ker je subjektivni rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru začel teči s trenutkom, ko se pritožnik seznanil s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, to pa je bilo najkasneje takrat, ko je vložil pritožbo (to je 6. 11. 2015), se je rok torej že iztekel. Navedeno pomeni, da v razdelitev zapuščine ni več mogoče poseči.
POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0060253
ZZ člen 49, 49/2. ZFPPIPP člen 427, 442, 442/1, 442/1-1. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 156, 156/1, 285. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – zavod – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda – osebno odgovoren družbenik – spregled pravne osebnosti – materialno procesno vodstvo – napačna porazdelitev dokaznega bremena – stroški postopka – separatni stroški – krivdno povzročeni stroški – neopravičen izostanek z naroka – nagrada za narok
7. poglavje ZFPPIPP (izbris iz sodnega registra brez likvidacije) velja za vse subjekte vpisa v sodni register, torej tudi določba 1. točke prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po kateri izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane družbe, da zahteva plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti. Vendar pa bi bilo na tej podlagi mogoče graditi odgovornost ustanovitelja zavoda (še)le v primeru, če je ne bi bilo mogoče utemeljiti na podlagi 49. člena ZZ, saj je v nasprotnem primeru ustanovitelj osebno odgovoren že na podlagi ZZ in do uporabe prej navedene določbe ZFPPIPP sploh ne more priti.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok – zapisnik o glavni obravnavi
Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0084693
OZ člen 82, 83, 649, 654, 659, 659/1. ZVPot člen 23, 23/2.
pogodbe – gradbena pogodba – klavzule o določitvi cene v gradbeni pogodbi – klavzula o ceni na enoto – razlaga pogodbe – skupen namen pogodbenikov
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju skupnega namena pogodbenikov pravilno upoštevalo ne le, da dogovor v 2. točki pogodbe ne izključuje dogovora v 7. točki, ki jasno opredeljuje klavzulo o določitvi cene na enoto, pač pa tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na skupen namen pogodbenikov.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080735
OZ člen 169. ZPP člen 319, 319/2.
stroški stečajnega postopka - dajatveni zahtevek - škoda zaradi odtujitve stvari - zavrženje tožbe
Oškodovancu, ki mu je priznana terjatev zaradi izgube vrednosti premoženja v posledici odtujitve stvari s strani povzročitelja škode, pojmovno ni mogoče priznati novega odškodninskega zahtevka v posledici neuspelega uveljavljanja lastninskopravnega zahtevka na isti stvari. S trditvami, da naj bi do odtujitve premičnin tožeče stranke prišlo po začetku stečajnega postopka, skuša tožeča stranka zgolj spremeniti svoje dejanske navedbe v prijavi terjatve v stečajnem postopku, ko je terjatev opredeljila kot terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Ker gre torej še vedno za isto terjatev, je pritožbeno sodišče vezano na trditveno podlago, ki jo je tožeča stranka podajala ob prijavi terjatve v stečajnem postopku. Zato je pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je bilo o terjatvi tožeče stranke kot navadni terjatvi, nastali pred začetkom stečajnega postopka, že odločeno s pravnomočnostjo sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku.
delitev nepremičnine – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – izplačilo razlike v vrednosti
Okoliščina, da nobeden od solastnikov ni zmožen izplačati drugega solastnika, ni razlog za civilno delitev, saj bi moralo sodišče pred tem ugotoviti, kolikšna bi bila razlika v vrednosti v primeru fizične razdelitve med vrednostima deležev, ki bi pripadala vsaki izmed strank, in preveriti trditve nasprotnega udeleženca o premoženjskem stanju predlagatelja.
ZFPPIPP člen 88, 322. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mnenje upniškega odbora – soglasje za sklenitev sodne poravnave
Iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje zahtevalo mnenje upniškega odbora k nameravani sklenitvi sodne poravnave, čeprav gre za procesno predpostavko. Prav tako ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo.
zavrženje predloga za taksno olajšavo – ponoven predlog – res iudicata – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – odlog plačila sodne takse – najdaljši možen odlog
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča. Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe pritožbenega sodišča, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za tek pritožbenega postopka in odločitev o pritožbi. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje, o zavrženju predloga tožeče stranke, pravilna.
blagovna znamka – predmet varstva znamke – pravice iz znamke – kršitev blagovne znamke – figurativna blagovna znamka – kombinacija znakov – kombinacija besedne zveze – razlikovalni učinek – razlikovalni element – opredelitev izvora blaga – začasna odredba
Presoja, ali uporaba posameznega elementa, ki je vključen v figurativno znamko, predstavlja kršitev blagovne znamke, je odvisno od tega, ali je temu elementu pripisati razlikovalni učinek v smislu opredelitve izvora blaga. To velja tudi za uporabo posameznih besed ali besednih zvez, ki so vključene v figurativno blagovno znamko. V kolikor imajo posamezne besede oziroma besedne zveze zgolj opisni pomen, uporabe teh besed brez drugih razlikovalnih elementov iz figurativne blagovne znamke ne more pomeniti kršitve blagovne znamke.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071273
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
lastninska pravica – nepremičnina – geodetska napaka – lastninski spor – postopek za ureditev meje – obseg spornega prostora – močnejša pravica – zadnja mirna posest – trditveno in dokazno breme – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da tožnik ni lastnik nepremičnine, v novem postopku ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da je lastnik zemlje pod isto oznako nepremičnine. Dejstva, ki naj bi bila ugotovljena v nepravdnem postopku in ki naj bi nudila podlago za drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v pravnomočno razsojeni zadevi, ne morejo predstavljati podlage za novo (drugačno) odločitev v novi pravdi. Zaradi pravnomočne odločitve o neobstoju lastninske pravice tožnika ta tudi ni mogel uspeti v postopku za določitev meje po kriteriju močnejše pravice.