CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082264
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 13, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 98/4, 98/5, 111/1, 111/1-1, 206, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 198.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja – načelo smotrnosti – uporabnina – skupno premoženje – ugotovitev skupnega premoženja – pooblastilo odvetniku – predložitev pooblastila – odvetnik, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči – pravica do sodnega varstva
Sodna praksa je začasno zastopanje po odvetniku štela za nedopustno le v zvezi z v pravilu izrecno naštetimi vlogami (tožba in pravna sredstva), ne pa tudi v zvezi z odgovorom na tožbo oziroma drugimi (defenzivnimi) vlogami.
Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085833
URS člen 26. ZIZ člen 279. OZ člen 243, 243/4, 243/5. ZVPSBNO člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 356.
pravica do povračila škode – povrnitev nepremoženjske škode – odškodninska odgovornost države – odgovornost države za delo sodišča – protipravnost ravnanja – začasna odredba – odločanje o začasni odredbi – škoda zaradi začasne odredbe – povrnitev škode dolžniku – dolžnost zmanjševanja škode – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do izjave – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazloženost zavrnitve
Možnost zahtevati povrnitev škode dolžniku, predpisana v 279. členu ZIZ, ne izključuje možnosti uporabe inštituta povračila škode in uveljavljanje tožbenega zahtevka proti državi po 26. členu Ustave.
ZPP člen 105, 117, 117/2, 120, 120/1, 337, 337/3, 343, 343/2. OZ člen 316, 316-5.
pritožba – samostojnost pravnega sredstva – sklicevanje na navedbe v vlogi – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – subjektivni rok – zamuda naroka – bolezen – vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje pritožbe – prepozna pritožba – pobot – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – uveljavljanje ugovora pobota v pritožbi – nedovoljene pritožbene novote
Vsaka od pritožb je samostojno pravno sredstvo. Zgolj sklicevanje na navedbe, ki jih je stranka dala v drugi pritožbi (ali vlogi pred sodiščem prve stopnje), zato ne zadostuje.
Subjektivni rok pri zamudi naroka zaradi bolezni praviloma začne teči že isti dan, saj (nepredvidljiva in nenadna) bolezen, ki je stranki preprečila pristop na narok, ne preprečuje vložitve pisnega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora vsebovati tudi navedbe (in dokaze) iz katerih bo sodišče lahko preverilo njegovo pravočasnost. Če tega ne vsebuje, stranka tvega njegovo zavrnitev. Pozivanje sodišča na dopolnjevanje predloga ne pride v poštev.
Ker odpoved neuvedenemu dedovanju velja za dediščino oz. dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu v trenutku uvedbe dedovanja, se dedna odpoved, čeprav dana že v letu 1992, nanaša na obstoječe zapuščinsko premoženje.
Ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, ga ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, tudi s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Sodno poravnavo (torej tudi dedni dogovor) je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, za vložitev katere velja trimesečni subjektivni rok. Pritožnik v pritožbi ne trdi, da bi dedni dogovor s takšno tožbo izpodbijal. Ker je subjektivni rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru začel teči s trenutkom, ko se pritožnik seznanil s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, to pa je bilo najkasneje takrat, ko je vložil pritožbo (to je 6. 11. 2015), se je rok torej že iztekel. Navedeno pomeni, da v razdelitev zapuščine ni več mogoče poseči.
kaznovanje odvetnika – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – motenje glavne obravnave – denarna kazen
Z obravnavanim sklepom je sodišče kaznovalo odvetnika, ker je na naroku za glavno obravnavo 21. 3. 2014 motil potek zaslišanja priče in tudi po opozorilu sodnice nadaljeval z motenjem ter s tem ni upošteval navodil sodišča, niti opozorila, naj preneha z motenjem poteka zaslišanja. Takšno vedenje odvetnika, ki je bilo očitno neprimerno in je oviralo potek dokaznega postopka ter terjalo ustrezno ukrepanje sodnika, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi dne 21. 3. 2014. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na primeren in spoštljiv način podajanja navedb na zapisnik, s katerimi naj bi želel zgolj varovati interese svoje stranke.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - tožba v korist stečajne mase - končanje stečajnega postopka - ovira za končanje stečajnega postopka
V skladu s petim odstavkom 44. člena ZFPPIPP je potrebno odškodninski zahtevek po 42. členu ZFPPIPP uveljavljati v korist stečajnega dolžnika. To samo po sebi pomeni, da je uveljavljanje takšnega zahtevka omogočeno samo dokler stečajni postopek še ni končan. V kolikor pa je kdo od upravičencev iz 2. točke petega odstavka 44. člena ZFPPIPP tovrsten odškodninski zahtevek zoper odgovorne osebe uveljavljal v korist stečajnega dolžnika, pa to hkrati pomeni oviro, ki preprečuje končanje stečajnega postopka dokler o tovrstnem zahtevku ni odločeno. V primeru končanja stečajnega postopka, ki ima za posledico prenehanje stečajnega dolžnika, bi bila tožba z zahtevkom, kot ga je uveljavljal pritožnik v tožbi, nesklepčna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0086113
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 54, 54/2, 83, 83/1, 148, 148/2, 148/4.
izjava osumljenca – postopek o prekršku – zbiranje obvestil in informacij – zbiranje informacij in obvestil od mladoletnika – sum storitve prekrška – pravni pouk osumljencu prekrška – pravna jamstva v postopku o prekršku – nezakoniti dokazi – izločitev dokazov
ZKP (drugi odstavek 148. člena) zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oz. skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato ni res, da bi moral policist mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti tudi njegove starše.
ZP-1 storilcu oz. osumljencu prekrška ne daje (povsem) enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oz. osumljenca kaznivega dejanja. Ker policist v tistem trenutku ni imel razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, sumil pa ga je storitve prekrška, ga pred pričetkom zbiranja obvestil in informacij ni bil dolžan poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
poenostavljena prisilna poravnava – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Podaljšanje zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP ni mogoče, ker zakonski roki niso podaljšljivi. Navedene zakonske določbe so kogentne narave in jih mora sodišče upoštevati. Posledica nespoštovanja zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP je glede na jasno določbo 1. točke šestega odstavka tega člena zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0066655
KZ-1 člen 158, 158/1, 160, 160/1, 160/2, 160/3, 160/4. ZKP člen 18, 18/1.
žaljiva obdolžitev – dokaz resnice – razžalitev – namen zaničevanja – relativno javna oseba – javni interes – načelo proste presoje dokazov
Žaljiva obdolžitev pomeni nekoga po krivem obdolžiti kakšnega zanj žaljivega dejanja (resničnega ali neresničnega). V četrtem odstavku 160. člena KZ-1 je predvidena pravica obtoženca, da v kazenskem postopku uveljavi dokaz resnice. Tudi sodišče po uradni dolžnosti ugotavlja, ali je trditev resnična ali da je obtoženec imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. Sodišče druge stopnje se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da je obtoženec glede na v letu 2003 objavljen seznam na spletni strani in v knjigi ter izpovedbe zaslišanih prič imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je izjavil.
Svetovalec, zaposlen v kabinetu predsednika Republike Slovenije, je (relativno) javna oseba. Vprašanja v zvezi z delovanjem predsednika države in njegovih svetovalcev ter pripadnost Udbe oz. SDV zadevajo interes javnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077501
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 34, 34/2. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije – predlog dolžnika za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
V nobenem predpisu ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za omejitev izvršbe. Tak sklep ni vmesni procesni sklep, niti ni v ZIZ dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.
ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – nekonkretizirane trditve – pravočasnost predloga za taksno oprostitev – zmotno razumljen plačilni nalog
Iz navodil jasno izhaja, da mora stranka, če želi, da sodišče njeno pritožbo obravnava, sodno takso plačati v celoti, zaradi česar toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje posebej opozoriti, da se delno plačilo sodne takse šteje kot neplačilo sodne takse.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071273
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14.
lastninska pravica – nepremičnina – geodetska napaka – lastninski spor – postopek za ureditev meje – obseg spornega prostora – močnejša pravica – zadnja mirna posest – trditveno in dokazno breme – res iudicata – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je bilo pravnomočno razsojeno, da tožnik ni lastnik nepremičnine, v novem postopku ne more doseči drugačnega rezultata z zatrjevanjem, da je lastnik zemlje pod isto oznako nepremičnine. Dejstva, ki naj bi bila ugotovljena v nepravdnem postopku in ki naj bi nudila podlago za drugačno odločitev, kot je bila sprejeta v pravnomočno razsojeni zadevi, ne morejo predstavljati podlage za novo (drugačno) odločitev v novi pravdi. Zaradi pravnomočne odločitve o neobstoju lastninske pravice tožnika ta tudi ni mogel uspeti v postopku za določitev meje po kriteriju močnejše pravice.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0084222
ZZZDR člen 113. OZ člen 316, 316-5. ZPP člen 286.
zalaganje sredstev za preživljanje otrok – zavrnitev dokaznega predloga – prekluzija – pobotni ugovor – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja – verzijski zahtevek
Tožnica je dokazala, da je namesto toženca zalagala sredstva za preživljanje (skupnih) otrok. V ta namen si je od mame sposodila denar, ki ji ga je tudi vrnila.
OZ člen 20, 20/1, 56, 56/1, 91, 190, 190/1, 190/3, 198.
zahtevek na povrnitev neobračunanega DDV na najemnino - nezakonito obračunavanje DDV - neupravičena pridobitev - predpostavke - obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - pogajanja - najemna pogodba - domneva o popolnosti listine - pisna oblika - odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe - vzročna zveza
V skladu s prvim odstavkom 56. člena OZ takrat, ko je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker je bila pogodba med strankama v pisni obliki, ta pa v tem postopku zatrjevane cene (tj. 12 EUR/m2 brez DDV) ni vsebovala, je neutemeljeno sklicevanje, da je obstajalo drugačno soglasje volj med pravdnima strankama.
Predpostavke za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve so tako obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja.
V konkretni zadevi sta imeli pravdni stranki sklenjeno najemno pogodbo, zato je pravni temelj za uporabo poslovnih prostorov s strani tožene stranke obstajal.
neupravičena pridobitev – vlaganja v solastno nepremičnino – povečanje vrednosti nepremičnine – obogatitveni zahtevek – zapadlost obogatitvenega zahtevka – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – ugovor zastaranja – pravočasnost ugovora zastaranja
Obogatitveni zahtevek tožnika, ki sta vlagala v solasten objekt, do toženca, kot drugega solastnika, še ni zapadel, saj imata nepremičnino, v katero sta investirala, še vedno v posesti.
Nasprotni udeleženec ne more uspeti z zahtevo, da se stvarna služnost izvaja zgolj ob njegovi navzočnosti (oziroma pod nadzorom). Sodišče prve stopnje je služnost določilo zgolj za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela ter jo s tem ustrezno omejilo, da je izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca kar najmanj moteno.
Razdelitev solastne nepremičnine v etažno lastnino predstavlja razdružitev premoženja v korist vseh udeležencev postopka, saj namesto solastninskih deležev pridobijo izključno lastnino na posameznih delih stavb. V takšnem postopku nedvomno skupne potrebne stroške predstavljajo stroški izvedenca, ki odloča o možnosti fizične razdružitve nepremičnine, če se stranki o tem ne uspeta dogovoriti (vključno z ustanovitvijo služnosti), in nadaljnji stroški izvedenca za sestavo elaborata, ki omogoča vpis v register stavb.
ZFPPIPP člen 47, 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/1, 226/3, 226/4, 226/4-3, 371, 371/9, 371/9-1, 371/9-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2, 7, 7/2.
nagrada upravitelja – razdelitvena masa – posebna razdelitvena masa – razdelitev posebne razdelitvene mase – predmet razdelitve – stroški v zvezi z unovčenjem posebne razdelitvene mase – nadomestilo za unovčenje in razdelitev – načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov – prispevki – davek na dodano vrednost
Predmet razdelitve je le tista stečajna masa, ki je zmanjšana za vse stroške, torej tudi za nadomestilo upravitelja.
Nadomestilo upravitelja je treba upoštevati med stroški stečajnega postopka v zvezi z unovčenjem te stečajne mase in je predmet razdelitve le tisti znesek, ki ga prejme ločitveni upnik.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – pogoji – nelikvidnost terjatve – sporna terjatev – odgovornost za obstoj terjatve – trditveno breme
Za uspešen pobot mora biti terjatev (med drugim) iztožljiva in likvidna (nesporna, določna), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, saj je dolžnik terjatvam nasprotoval. Pobot nelikvidne terjatve je sicer mogoč, vendar v takem primeru upnik prevzame breme posledic neobstoja obveznosti.
Če cesionar uveljavlja izpolnitev prenesene terjatve, zadosti trditvenemu bremenu z zatrjevanjem, da jo je s cesijo pridobil od cedenta. Tako zatrjevanje implicitno vsebuje tudi trditev, da je prenesena terjatev obstajala v času, ko je bila tožba vložena. Če toženec ugovarja obstoju prenesene terjatve, mora tožnik dokazati njen obstoj.