zaščitena priča – določitev psevdonima priči – zaslišanje priče s pomočjo tehničnih sredstev – razkritje identitete priče – resna nevarnost za življenje ali telo tajnega delavca – konkretna ogroženost tajnega delavca – hudodelska združba
O konkretni ogroženosti tajnega delavca še ni mogoče govoriti, saj tajni delavec še ni bil identificiran s strani obtožencev. Je pa mogoče iz okoliščin in dejstev sklepati na resno nevarnost, ki bi ob razkritju identitete obstajala za življenje ali telo tajnega delavca oziroma njegovih sorodnikov, saj dosedanji dokazi nakazujejo na to, da naj bi šlo za dobro organizirano hudodelsko združbo, ki naj bi imela izdelana pravila in naj bi s posamezni člani od oškodovank spoštovanje teh pravil dosegali tudi s psihičnim in fizičnim nasiljem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0086113
ZP-1 člen 67, 67/1. ZKP člen 54, 54/2, 83, 83/1, 148, 148/2, 148/4.
izjava osumljenca – postopek o prekršku – zbiranje obvestil in informacij – zbiranje informacij in obvestil od mladoletnika – sum storitve prekrška – pravni pouk osumljencu prekrška – pravna jamstva v postopku o prekršku – nezakoniti dokazi – izločitev dokazov
ZKP (drugi odstavek 148. člena) zbiranja informacij in obvestil ne omejuje le na polnoletne osebe, niti ne predpisuje navzočnosti staršev oz. skrbnika, kadar policisti zbirajo informacije in obvestila od mladoletne osebe, zato ni res, da bi moral policist mladoletnika pred pričetkom zbiranja obvestil poučiti o pravicah osumljenega v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP in o tem obvestiti tudi njegove starše.
ZP-1 storilcu oz. osumljencu prekrška ne daje (povsem) enakih pravic in pravnih jamstev, kot jih ZKP določa za storilca oz. osumljenca kaznivega dejanja. Ker policist v tistem trenutku ni imel razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, sumil pa ga je storitve prekrška, ga pred pričetkom zbiranja obvestil in informacij ni bil dolžan poučiti v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika – sklep o prodaji nepremičnin – pritikline – izločitvena pravica na pritiklinah – prijava izločitvenih pravic
Ker v dvomu pritikline delijo usodo glavne stvari, v primeru prodaje nepremičnin to implicira tudi odsvojitev vseh pritiklin, če so te v lasti odsvojitelja.
Ker se bo nepremičnina, ki je predmet izpodbijanega sklepa, prodajala na javni dražbi, bi glede na povedano lahko prišlo do prodaje pritiklin, na katerih je upnik prijavil izločitveno pravico. O obstoju izločitvene pravice na premičninah pa se upraviteljica še ni izrekla.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023462
ZKP člen 129a, 129a/2. KZ-1 člen 86, 86/8.
kazen zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora z delom v splošno korist – predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist – rok za vložitev predloga – sprememba pravnomočne sodbe v odločbi o kazenski sankciji z izrednim pravnim sredstvom
V primeru spremembe pravnomočne sodbe v odločbi o kazenski sankciji z izrednim pravnim sredstvom je potrebno določbo drugega odstavka 129.a člena ZKP razlagati tako, da lahko obsojeni vloži predlog za alternativno izvršitev kazni v roku 15 dni po spremembi pravnomočne sodbe.
Ker odpoved neuvedenemu dedovanju velja za dediščino oz. dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu v trenutku uvedbe dedovanja, se dedna odpoved, čeprav dana že v letu 1992, nanaša na obstoječe zapuščinsko premoženje.
Ker ima dedni dogovor vse učinke sodne poravnave, ga ni mogoče preklicati in ga, povzetega v sklepu o dedovanju, tudi s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Sodno poravnavo (torej tudi dedni dogovor) je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo, za vložitev katere velja trimesečni subjektivni rok. Pritožnik v pritožbi ne trdi, da bi dedni dogovor s takšno tožbo izpodbijal. Ker je subjektivni rok za vložitev tožbe v konkretnem primeru začel teči s trenutkom, ko se pritožnik seznanil s sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, to pa je bilo najkasneje takrat, ko je vložil pritožbo (to je 6. 11. 2015), se je rok torej že iztekel. Navedeno pomeni, da v razdelitev zapuščine ni več mogoče poseči.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077501
ZBPP člen 26, 26/5, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 34, 34/2. ZPP člen 270, 339, 339/2, 339/2-1.
brezplačna pravna pomoč – stroški postopka – povrnitev v korist proračuna Republike Slovenije – predlog dolžnika za omejitev izvršbe na nekatera sredstva izvršbe – sestava sodišča – strokovni sodelavec – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca so stroški sodnega postopka. Te mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije.
V nobenem predpisu ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o predlogu za omejitev izvršbe. Tak sklep ni vmesni procesni sklep, niti ni v ZIZ dano pooblastilo strokovnemu sodelavcu ali sodniškemu pomočniku za odločanje o tem vprašanju.
ZST-1 tarifna številka 1121. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – delno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – nekonkretizirane trditve – pravočasnost predloga za taksno oprostitev – zmotno razumljen plačilni nalog
Iz navodil jasno izhaja, da mora stranka, če želi, da sodišče njeno pritožbo obravnava, sodno takso plačati v celoti, zaradi česar toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje posebej opozoriti, da se delno plačilo sodne takse šteje kot neplačilo sodne takse.
ZPP člen 280, 280/2, 286, 301, 339, 339/2, 339/2-8.
obstoj posojilne pogodbe – dokazno breme tožnika – nezadostitev dokaznemu bremenu – dokazna ocena – prekluzija – preložitev naroka za glavno obravnavo – odložitev začetka glavne obravnave – upravičenost oprave obravnave v odsotnosti ene od pravdnih strank – zaslišanje druge stranke
Sodišče mora, če preloži narok za glavno obravnavo (301. člen ZPP), o tem obvestiti obe pravdni stranki, nov narok pa določiti tako, da jima ostane zadosti časa za pripravo, in sicer najmanj petnajst dni od prejema vabila (drugi odstavek 280. člena ZPP). V obravnavanem primeru dejansko ni šlo za preložitev naroka, saj sodišče prve stopnje ni določilo novega dne za glavno obravnavo, ampak je le odložilo začetek glavne obravnave za vsega pol ure, ker je toženec s prihodom zamujal.
prenos poslovnega deleža – napake – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – kršitev pogodbe – poslovna odškodninska odgovornost – jamčevanje za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – dogovor o znižanju kupnine – povrnitev pravdnih stroškov – sosporniki – različen uspeh v pravdi
Po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti po 131. členu OZ bi morala obstajati dovolj jasna in razumno predvidljiva vzročna zveza med očitanimi kršitvami prve toženke in premoženjsko škodo, ki je v posledici kršitev nastala tožeči stranki. V obravnavanem primeru gre za poslovno škodo zaradi kršitve pogodbe o prenosu poslovnega deleža. To je pogodba korporacijskega prava, katerega značilnost je, da je pravna subjektiviteta družbe strogo ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo tako niso hkrati tudi pravice in obveznosti njenih družbenikov. Škoda, ki je nastala družbi, se v premoženjskopravnem položaju družbenika odrazi le v ustrezno nižji vrednosti njegovega poslovnega deleža, zato na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti ni mogoče ugotoviti vzročnosti med naknadno ugotovljenimi obveznostmi družbe S. iz naslova prispevkov za invalide in zmanjšanjem premoženja tožeče stranke, ki je kupila poslovni delež te družbe.
Zatrjevana pomanjkljivost sklepa o dedovanju ne predstavlja očitne pisne ali računske pomote, ki jo sme sodišče odpraviti s popravnim sklepom. V sklepu o dedovanju je ugotovljeno, da zemljiškoknjižno stanje posameznih nepremičnin, ki so predmet dedovanja, ni urejeno. Že iz tega razloga bi dodajanje zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah predstavljalo spremembo, ki presega dopustne popravke s popravnim sklepom.
poenostavljena prisilna poravnava – zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave – zakonski rok – nepodaljšljiv rok
Podaljšanje zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP ni mogoče, ker zakonski roki niso podaljšljivi. Navedene zakonske določbe so kogentne narave in jih mora sodišče upoštevati. Posledica nespoštovanja zakonskega roka iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP je glede na jasno določbo 1. točke šestega odstavka tega člena zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo.
pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – vabilo na narok – zapisnik o glavni obravnavi
Okoliščina, da sodišče prve stopnje v zapisniku naroka ni zapisalo, da je bila toženka pravilno vabljena (in da se ni opravičila), ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka.
Že iz same obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje (navkljub sicer sprejetemu mnenju izvedenca, da ne gre za črno gradnjo) dopuščalo možnost, da zadevna vlaganja v predmetno zgradbo predstavljajo črno gradnjo, torej se je že sodišču prve stopnje porajal dvom o pravilnosti izvedenskega mnenja. Zato je pritožničin očitek, ki smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 254. člena ZPP, utemeljen.
Dejstvo črne gradnje lahko vpliva na vrednost nepremičnine in posledično tudi na višino obogatitve.
Ravnanje tretjega toženca, ki je prvemu tožencu priskočil na pomoč, ko je ugotovil, da slednji tožnika, ki je pričel s protipravnim napadom, ne bo uspel obvladati, ni bilo nedopustno, temveč skladno z etičnim načelom nudenja pomoči drugim in nenazadnje tudi z njegovo službeno dolžnostjo občinskega redarja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tretji toženec prvemu tožencu le pomagal, da sta tožnika polegla in mu dala roke na hrbet, takšno ravnanje pa še ni protipravno. Gre namreč za pasivno obrambno ravnanje, ki je bilo nujno potrebno za odvrnitev istočasnega protipravnega napada na prvega toženca in je bilo temu napadu sorazmerno.
Pogodba, ki je podlaga vpisu, je bila sklenjena v letu 2001, zato je potrebno uporabiti prehodno določbo četrtega odstavka 246. člena ZZK-1. Po tej določbi je treba zemljiškoknjižnemu dovolilu, overjenem pred uveljavitvijo tega zakona, priložiti listine, ki morajo biti po 34. in 38. členu tega zakona priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu, torej potrdilo Upravne enote o odobritvi pravnega posla, oziroma o tem, da odobritev ni potrebna.
ZPP člen 82, 82/5, 83, 83/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 38, 38/6.
začasni zastopnik – stroški za delo začasnega zastopnika – pravica do plačila stroškov ne glede na uspeh – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi dolžniku ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, prav tako pa ne gre stroške, ki bi nastali stranki, temveč gre za stroške dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku. O s strani začasnega zastopnika priglašenih stroških tako ni bilo odločeno že s sklepom o stroških ugovornega postopka. Ker je sodišče v izreku zavrnilo predlog za povrnitev stroškov začasnega zastopnika, v obrazložitvi pa je podalo razloge, zakaj je predlog zavrglo, je podano nasprotje med izrekom in razlogi sklepa.
odstop terjatve s pogodbo – cesija – pogoji – nelikvidnost terjatve – sporna terjatev – odgovornost za obstoj terjatve – trditveno breme
Za uspešen pobot mora biti terjatev (med drugim) iztožljiva in likvidna (nesporna, določna), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno, saj je dolžnik terjatvam nasprotoval. Pobot nelikvidne terjatve je sicer mogoč, vendar v takem primeru upnik prevzame breme posledic neobstoja obveznosti.
Če cesionar uveljavlja izpolnitev prenesene terjatve, zadosti trditvenemu bremenu z zatrjevanjem, da jo je s cesijo pridobil od cedenta. Tako zatrjevanje implicitno vsebuje tudi trditev, da je prenesena terjatev obstajala v času, ko je bila tožba vložena. Če toženec ugovarja obstoju prenesene terjatve, mora tožnik dokazati njen obstoj.