ZIZ člen 38, 38/7, 64 ,64/1, 64/5. ZOdvT člen 21, 27.
stroški izvršilnega postopka - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega - neutemeljeno povzročeni stroški - ugovor tretjega - neobrazložen ugovor
Odgovor na ugovor je smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar v obravnavani zadevi, ko je tretja vložila neobrazložen ugovor, ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne aktivnosti tretje.
stvarna pristojnost - spor med pravnima osebama - tožba na nedopustnost izvršbe na premičnini - zatrjevanje lastninske pravice na predmetu izvršbe - subjektivni in objektivni kriterij za presojo stvarne pristojnosti - izločitvena tožba, ki je namenjena varstvu lastninske pravice - spor o stvarni pravici
Vprašanje, ali gre v konkretnem primeru, v katerem teče postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premični stvari, za spor o stvarni pravici ali ne.
Gre za izločitveno tožbo, ki je namenjena varstvu lastninske pravice, zato gre za spor o lastninski pravici, torej za spor o stvarni pravici, za katerega pa je izključena pristojnost po pravilih postopka v gospodarskih sporih oziroma se v takem primeru pravila o postopku v gospodarskih sporih ne uporabljajo.
Glede na vrednost spornega predmeta je stvarno pristojno okrajno sodišče.
Po določbi 15. člena OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Po določbi 40. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je izpeljal načelo ločevanja med obligacijskim, zavezovalnim poslom in pa razpolagalnim poslom, ki pa je pravni posel stvarnega prava, je najprej potreben zavezovalni pravni posel, obligacijska pogodba, s katero se ustvari obveznost obeh strank, v tem primeru, ko gre za kupoprodajno pogodbo, je obveznost toženca v prenosu lastnine in obveznost tožnika v plačilu kupnine. Razpolagalno upravičenje odsvojitelja pa je sestavina razpolagalnega stvarnega posla in predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila, povzroči pridobitev stvarne pravice z vpisom le-te v korist pridobitelja v zemljiški knjigi. Če odtujitelj, prodajalec ni zemljiškoknjižni lastnik, razpolaganje pač ne bo učinkovito.
Pritrditi je stališču prvostopenjskega sodišča, da je načeloma toženec, ki sklene zavezovalni posel, dolžan, saj se je zavezal prodati nepremičnino, izstaviti tudi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pravnomočni sklep o delni oprostitvi plačila sodnih taks - res iudicata - ugovor zoper plačilni nalog - slabše finančno stanje
Sklep o taksni oprostitvi velja tudi za postopek s pritožbo. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti.
Glede na določbo 10. člena ZJZ se organizatorju prireditve nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev prireditve, ne more pa se od njega zahtevati, da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad, saj bi to krivdno odgovornost spremenilo v objektivno.
Neposredno se sodna odločba nanaša na osebo, na katero se raztega pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje. Ker v skladu s 398. členom ZGD-1 sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem bo sosporniški intervenient zajet v subjektivne meje pravnomočnosti, kar mu daje položaj enotnega sospornika.
Stečajni dolžnik bi moral v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom izpodbijati tudi te pravne posle (prodajne pogodbe za navedena 3 osebna vozila). Z razveljavitvijo le-teh bi prenehale obligacijske pravice, ki so nastale z njihovo sklenitvijo, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP, t.j. na vrnitev tistega, kar je kot nadomestno izpolnitev toženka prejela, v primerih, ko to ni več mogoče, pa plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Spornih pobotov kot samostojnih pravnih dejanj zato ni mogoče izpodbijati, ampak je potrebno, ker kompenzacije kot izpodbijana pravna dejanja tvorijo del ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zajeti vsa ta dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
- Ustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka bi v konkretnem primeru nedvomno pomenilo spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, ker bi šlo za uveljavljanje drugega zahtevka (razveljavitev učinkov sklenjenih prodajnih pogodb za osebna vozila Renault) poleg obstoječega (razveljavitev učinkov kompenzacij). Takšna sprememba pa v konkretnem primeru več ni dopustna, ker se je že iztekel rok za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP, saj je bil stečajni postopek nad tožnico uveden dne 28. 3. 2014. Navedeni rok je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči. Zaradi navedenega opisane nesklepčnosti tožbenega zahtevka več ni moč odpraviti.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – vročanje – fikcija vročitve – potrdilo o vročitvi – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine
Potrdilo o vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2.
ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - doplačilo sodne takse
Zoper odločitev sodišča o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe, temveč se pravilnost takšne odločitve lahko izpodbija le s pritožbo zoper (končno) odločbo v glavni stvari. Tako v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom, ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevek - ugotovitev neobstoja terjatve - ekonomski in pravni interes
Pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes stranke nista vedno enaka. Tožeča stranka v konkretni zadevi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba upnika (tožeče stranke) na ugotovitev, da terjatev upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka, ker z njim tožeča stranka zahteva ugotovitev neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne plačila. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se tako ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes.
neupravičena prodaja in promet s prepovedanimi drogami - nedovoljeni dokazi - zavrnitev predloga za izločitev dokazov - predobravnavni narok - obrazložitev sklepa o neizločitvi dokazov - obrazložitev sodbe - tajni delavec - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - navidezni odkup - nedotakljivost stanovanja - zasebni oziroma poslovni prostor - pravica do zasebnosti - fizična oseba - pravna oseba - neutemeljenost pritožbenih navedb
Ker je tajni delavec kljub poteku delovnega časa vstopil v poslovni (in ne zasebni) prostor ter ker je vstopil na povabilo obtoženca, ni bila kršena ustavna pravica slednjega do nedotakljivosti stanovanja.
Poslovni objekt in njegovi posamezni objekti, kjer določena oseba opravlja registrirano dejavnost, ne ustrezajo definiciji stanovanja (prostora za bivanje), v katerem bi najemnik lahko upravičeno pričakoval zasebnost.
OZ člen 51, 56, 58, 191. ZPP člen 8. ZPSPP člen 12.
najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - plačilo zaradi grožnje - obrazloženost pritožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v konkretni zadevi potrebno upoštevati 58. člen OZ in se je najemna pogodba po izteku petih let nadaljevala, prav tako pa je tožena stranka plačevala višjo najemnino in je svojo obveznost v celoti izpolnjevala. Oblikovno nepopolna pogodba je z realizacijo postala veljavna. Realizacijo pa predstavlja celotna ali pretežna izpolnitev pogodbenih obveznosti (58. člen OZ), ki za najemnika predstavlja predvsem plačevanje zvišane, ustno dogovorjene najemnine in ne le uporaba poslovnega prostora.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 15, 15/4, 34. ZPP člen 1, 1/3, 128, 137, 137/1.
obseg povračila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – dejanska pridobitev premoženja – odločitev o nastanku taksne obveznosti – sklep
ZST-1 ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali sodišče o obveznosti, nastali na podlagi četrtega odstavka 15. člena, odloči s sklepom, ali zavezancu v skladu s 34. členom ZST-1 pošlje plačilni nalog. Upoštevanje dejstva, da ZST-1 določa smiselno uporabo ZPP (tretji odstavek 1. člena), ZPP pa za odločanje o procesnih vprašanjih predvideva obliko sklepa (arg. iz 128. člena), in dejstva, da je nastanek obveznosti povrnitve plačila sodne takse vezan na obstoj določenih okoliščin, daje podlago za zaključek, da se o nastanku taksne obveznosti odloči s sklepom.
Določba 15. člena ZST-1 se nanaša na stranke sodnih postopkov, ki so oproščene plačila sodnih taks. To pomeni, da je bilo ugotovljeno, da plačila sodnih taks niso zmogle, ne da bi bilo sicer občutno ogroženo preživljanje njih in njihovih družinskih članov. Kasnejša obveznost plačila sodne takse je zato lahko sprejemljiva le ob predpostavki, da se je tožnikovo premoženjsko stanje dejansko spremenilo.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - prepozna vloga - sporočilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za odgovor
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku sodno pisanje po izteku roka za dvig puščeno v poštnem nabiralniku, temveč v roku 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej ne glede na to, ali gre za solastnino ali dejansko etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
ZDR-1 člen 114, 114/1. ZDR člen 114, 201. ZPIZ-1 člen 36. ZPIZ-2 člen 7, 7-32, 27, 28.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zmotna uporaba materialnega prava - varovana kategorija delavcev - znižanje starostne meje
Sodišče prve stopnje je zavzelo zmotno stališče, da tožnica ni spadala v varovano kategorijo delavcev po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 in da je odpovedni razlog utemeljen. ZDR-1 določa kot varovano kategorijo delavce pred upokojitvijo, v katero sodijo delavci, ki so dopolnili starost 58 let, ali delavci, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe. V sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je zavzeto stališče, da je uveljavitev pravice do starostne pokojnine v vsakem primeru odvisna od zavarovanca (delavca). Tudi če in ko izpolni pogoje za upokojitev, se mu ni treba upokojiti. To pomeni tudi, da so pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine različni za vsakega zavarovanca glede na njegove osebne okoliščine in odločitve. Izpolnitev pogojev za starostno upokojitev vedno temelji na osebnih, subjektivnih okoliščinah vsakega posameznega delavca, zato ni mogoče govoriti o objektivnih okoliščinah. „Objektivna okoliščina“ s stališča delodajalca so lahko le podatki, na podlagi katerih se ugotovi, ali konkretni delavec v trenutku odpovedi take pogoje izpolnjuje. To pa so podatki, ki so delodajalcu znani, podatki ki jih lahko pridobi s strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podatki, ki mu jih da delavec (rojstni datum, podatki o delovni, zavarovalni oziroma pokojninski dobi, podatki o okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev). Zato ni podlage na neupoštevanje znižanja starostne meje za ugotavljanje pogojev za starostno upokojitev po 114. členu ZDR-1.
Tožnica je v času podaje izpodbijane odpovedi spadala v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1, saj ji je do datuma, ko se bo lahko upokojila (10. 7. 2019) manjkalo manj kot 5 let, tako da je že zato redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zahtevkoma za reintegracijo in reparacijo.
Tožnica je z namenom, da bi svojemu sinu in njegovi partnerki pridobila protipravno premoženjsko korist, z lažnim prikazovanjem, in sicer z zlorabo njune kartice za registracijo delovnega časa in lažnim prikazovanjem njune prisotnosti na delu ter zlorabo svojega položaja spravila toženo stranko v zmoto in jo zapeljala, da je v škodo svojega premoženja navedenima delavcema obračunavala in izplačevala plačo z vsemi dodatki in stroške za prihod na delo in prehrano, čeprav do tega nista bila upravičena. Tožnica je bila dolžna spoštovati Navodila za registracijo delovnega časa, s katerimi je sama seznanila vse zaposlene v laboratoriju in od njih zahtevala, da se pravilno evidentirajo. Zato nespoštovanje te obveznosti predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Poleg tega je identifikacijska kartica za registracijo delovnega časa vezana na delavca, na katerega se glasi. Zahteva delodajalca, da kartico uporablja le delavec, na katerega se nanaša, je razumljiva sama po sebi in zato registracija prisotnosti za druge delavce z uporabo njihove kartice predstavlja kršitev, saj je to v direktnem nasprotju z delodajalčevimi navodili o uporabi registrske kartice. Zato je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alinei 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da nadaljevanje delovnega razmerja s tožnico niti do izteka odpovednega roka ni bilo mogoče. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Tožena stranka je tožniku (policistu) v sklepu o izreku disciplinskega ukrepa očitala lažjo kršitev delovne obveznosti in dolžnosti, ker spornega dne ni opravljal nalog, odrejenih z delovnim nalogom, temveč je v vozilu počival. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da postanek zaradi slabosti voznika avtomobila A.A., s katerim je bil tožnik spornega dne v vozilu, ne predstavlja očitane lažje kršitve. Oba policista, voznik avtomobila in tožnik, pa sta spornega dne opravljala svoje naloge. Ker tožniku ni mogoče očitati niti malomarnosti, disciplinska odgovornost tožnika ni podana, zato sklep o izreku disciplinskega ukrepa ni zakonit in ga je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo.
sodna taksa - oprostitev - zavrženje predloga - premoženjsko stanje
Sodišče prve stopnje je toženo stranko v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Ker tožena stranka vloge za taksno oprostitev ni popravila oziroma dopolnila z ustrezno dokumentacijo o premoženjskem stanju, da bi bila primerna za obravnavo, je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev skladno s petim odstavkom 108. člena ZPP pravilno zavrglo.
poziv upniku za navedbo dolžnikovega naslova – zakonsko prebivališče – prijava prebivališča pri CSD – začasni zastopnik – razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrženje predloga – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz razloga, ker upnik po pozivu ni sporočil novega naslova dolžnika oziroma ni predlagal postavitve začasnega zastopnika, sodišče prve stopnje sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči, saj za takšno odločitev ni podlage v nobenem zakonu.