predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pravnomočni sklep o delni oprostitvi plačila sodnih taks - res iudicata - ugovor zoper plačilni nalog - slabše finančno stanje
Sklep o taksni oprostitvi velja tudi za postopek s pritožbo. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti.
ZNP člen 31, 31/1, 36, 37. Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 48, 49, 50, 51, 52. ZPP člen 153, 153/3, 270, 270/1, 270/1-14.
stroški izvedenca – odmera nagrade izvedencu – založitev predujma – pripombe na izvedensko mnenje – sklep procesnega vodstva – pravica do pritožbe
V nepravdnih postopkih je posledica, če stranka ne založi predujma za izvedbo dokaza z izvedencem ali cenilcem, domneva, da je predlagatelj predlog umaknil, kar je bistveno hujša posledica, kot če v pravdnem postopku stranka ne založi predujma in se le opusti izvedbo tega dokaza.
Sodišče mora tudi o zavrnitvi pobotnega ugovora odločiti v izreku sodbe.
Stroški fotokopiranja listin za pravdo so materialni stroški, povezani s pravdnim postopkom (prvi odstavek 151. člena ZPP), in ne stroški, za katere bi bila tožnica mesečno poplačana v okviru svojih upravniških storitev.
Po določbi 15. člena OZ je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Po določbi 40. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je izpeljal načelo ločevanja med obligacijskim, zavezovalnim poslom in pa razpolagalnim poslom, ki pa je pravni posel stvarnega prava, je najprej potreben zavezovalni pravni posel, obligacijska pogodba, s katero se ustvari obveznost obeh strank, v tem primeru, ko gre za kupoprodajno pogodbo, je obveznost toženca v prenosu lastnine in obveznost tožnika v plačilu kupnine. Razpolagalno upravičenje odsvojitelja pa je sestavina razpolagalnega stvarnega posla in predpostavka za začetek učinkovanja zemljiškoknjižnega dovolila, povzroči pridobitev stvarne pravice z vpisom le-te v korist pridobitelja v zemljiški knjigi. Če odtujitelj, prodajalec ni zemljiškoknjižni lastnik, razpolaganje pač ne bo učinkovito.
Pritrditi je stališču prvostopenjskega sodišča, da je načeloma toženec, ki sklene zavezovalni posel, dolžan, saj se je zavezal prodati nepremičnino, izstaviti tudi overjeno zemljiškoknjižno dovolilo.
Glede na določbo 10. člena ZJZ se organizatorju prireditve nalaga dolžnost, da poskrbi za red in prepreči ogroženost zdravja ali življenja udeležencev prireditve, ne more pa se od njega zahtevati, da prepreči kakršenkoli oziroma sleherni napad, saj bi to krivdno odgovornost spremenilo v objektivno.
določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevek - ugotovitev neobstoja terjatve - ekonomski in pravni interes
Pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes stranke nista vedno enaka. Tožeča stranka v konkretni zadevi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba upnika (tožeče stranke) na ugotovitev, da terjatev upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka, ker z njim tožeča stranka zahteva ugotovitev neobstoja pravice ali pravnega razmerja, ne plačila. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se tako ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 15, 15/4, 34. ZPP člen 1, 1/3, 128, 137, 137/1.
obseg povračila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova – dejanska pridobitev premoženja – odločitev o nastanku taksne obveznosti – sklep
ZST-1 ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali sodišče o obveznosti, nastali na podlagi četrtega odstavka 15. člena, odloči s sklepom, ali zavezancu v skladu s 34. členom ZST-1 pošlje plačilni nalog. Upoštevanje dejstva, da ZST-1 določa smiselno uporabo ZPP (tretji odstavek 1. člena), ZPP pa za odločanje o procesnih vprašanjih predvideva obliko sklepa (arg. iz 128. člena), in dejstva, da je nastanek obveznosti povrnitve plačila sodne takse vezan na obstoj določenih okoliščin, daje podlago za zaključek, da se o nastanku taksne obveznosti odloči s sklepom.
Določba 15. člena ZST-1 se nanaša na stranke sodnih postopkov, ki so oproščene plačila sodnih taks. To pomeni, da je bilo ugotovljeno, da plačila sodnih taks niso zmogle, ne da bi bilo sicer občutno ogroženo preživljanje njih in njihovih družinskih članov. Kasnejša obveznost plačila sodne takse je zato lahko sprejemljiva le ob predpostavki, da se je tožnikovo premoženjsko stanje dejansko spremenilo.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3. ZST-1 člen 19, 31, 31/2, 32, 32/2.
ugovor zoper plačilni nalog - vrednost spornega predmeta - doplačilo sodne takse
Zoper odločitev sodišča o določitvi vrednosti spora ni posebne pritožbe, temveč se pravilnost takšne odločitve lahko izpodbija le s pritožbo zoper (končno) odločbo v glavni stvari. Tako v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom, ni mogoče presojati pravilnosti ugotovitve vrednosti spornega predmeta.
Neposredno se sodna odločba nanaša na osebo, na katero se raztega pravni učinek sodbe, tako da ga zajame v svoje subjektivne meje. Ker v skladu s 398. členom ZGD-1 sodba o razveljavitvi sklepa skupščine učinkuje proti vsem delničarjem bo sosporniški intervenient zajet v subjektivne meje pravnomočnosti, kar mu daje položaj enotnega sospornika.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – vročanje – fikcija vročitve – potrdilo o vročitvi – javna listina – domneva o resničnosti vsebine javne listine – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine
Potrdilo o vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Stečajni dolžnik bi moral v konkretnem primeru s tožbenim zahtevkom izpodbijati tudi te pravne posle (prodajne pogodbe za navedena 3 osebna vozila). Z razveljavitvijo le-teh bi prenehale obligacijske pravice, ki so nastale z njihovo sklenitvijo, spričo česar bi šele v tem primeru nastali pogoji za povračilni zahtevek po drugem odstavku 278. člena ZFPPIPP, t.j. na vrnitev tistega, kar je kot nadomestno izpolnitev toženka prejela, v primerih, ko to ni več mogoče, pa plačati denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodbe. Spornih pobotov kot samostojnih pravnih dejanj zato ni mogoče izpodbijati, ampak je potrebno, ker kompenzacije kot izpodbijana pravna dejanja tvorijo del ekonomske celote, sestavljene iz več pravnih dejanj, zajeti vsa ta dejanja in njihove posledice za stečajno maso skupaj.
- Ustrezno oblikovanje tožbenega zahtevka bi v konkretnem primeru nedvomno pomenilo spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, ker bi šlo za uveljavljanje drugega zahtevka (razveljavitev učinkov sklenjenih prodajnih pogodb za osebna vozila Renault) poleg obstoječega (razveljavitev učinkov kompenzacij). Takšna sprememba pa v konkretnem primeru več ni dopustna, ker se je že iztekel rok za vložitev izpodbojnega in povračilnega zahtevka po 277. členu ZFPPIPP, saj je bil stečajni postopek nad tožnico uveden dne 28. 3. 2014. Navedeni rok je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da sprememba tožbe po preteku tega roka ni več dopustna, morebitna sprememba tožbe po izteku roka pa je prepozna in jo je potrebno zavreči. Zaradi navedenega opisane nesklepčnosti tožbenega zahtevka več ni moč odpraviti.
neupravičena prodaja in promet s prepovedanimi drogami - nedovoljeni dokazi - zavrnitev predloga za izločitev dokazov - predobravnavni narok - obrazložitev sklepa o neizločitvi dokazov - obrazložitev sodbe - tajni delavec - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - navidezni odkup - nedotakljivost stanovanja - zasebni oziroma poslovni prostor - pravica do zasebnosti - fizična oseba - pravna oseba - neutemeljenost pritožbenih navedb
Ker je tajni delavec kljub poteku delovnega časa vstopil v poslovni (in ne zasebni) prostor ter ker je vstopil na povabilo obtoženca, ni bila kršena ustavna pravica slednjega do nedotakljivosti stanovanja.
Poslovni objekt in njegovi posamezni objekti, kjer določena oseba opravlja registrirano dejavnost, ne ustrezajo definiciji stanovanja (prostora za bivanje), v katerem bi najemnik lahko upravičeno pričakoval zasebnost.
spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj - prepozna vloga - sporočilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za odgovor
Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku sodno pisanje po izteku roka za dvig puščeno v poštnem nabiralniku, temveč v roku 15 dni od dne, ko je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.
OZ člen 51, 56, 58, 191. ZPP člen 8. ZPSPP člen 12.
najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbe - konvalidacija - plačilo zaradi grožnje - obrazloženost pritožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v konkretni zadevi potrebno upoštevati 58. člen OZ in se je najemna pogodba po izteku petih let nadaljevala, prav tako pa je tožena stranka plačevala višjo najemnino in je svojo obveznost v celoti izpolnjevala. Oblikovno nepopolna pogodba je z realizacijo postala veljavna. Realizacijo pa predstavlja celotna ali pretežna izpolnitev pogodbenih obveznosti (58. člen OZ), ki za najemnika predstavlja predvsem plačevanje zvišane, ustno dogovorjene najemnine in ne le uporaba poslovnega prostora.
Določitev ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, je v vsakem primeru (torej ne glede na to, ali gre za solastnino ali dejansko etažno lastnino) posel izrednega upravljanja in se za njegovo sprejetje zahteva soglasje vseh solastnikov/etažnih lastnikov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Glede na ugotovitev, da je bil razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi dejstvo, da uporabnik (in ne tožena stranka) tožnikovega dela ne potrebuje več in da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zato zakonita, sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali tožena stranka tožnikovega dela ne potrebuje več pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V zvezi s tem odločilnim dejstvom je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Tožnik je postopku zatrjeval, da je potreba po njegovem delu še vedno obstajala in da ni res, da bi uporabnik toženo stranko obvestil, da je tožnikovo delo pri njem postalo nepotrebno. Tega obvestila, ki naj bi bilo poslano strokovnemu sodelavcu tožene stranke po elektronski pošti, tožena stranka ni predložila. Sodišče prve stopnje dokazov v zvezi s tem dejstvom ni izvajalo (kljub tožnikovim dokaznim predlogom), zato je tudi v zvezi z navedenim dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZVEtL člen 3, 4, 9. SPZ člen 42, 105, 105/1, 125. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14.
vzpostavitev etažne lastnine – etažna lastnina – solastnina – pridobitelj posameznega dela stavbe – pravni naslov – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa – prenehanje etažne lastnine – prenehanje po volji etažnih lastnikov – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – vlaganje v tujo nepremičnino – pravica uporabe – enotno sosporništvo
Pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa ne more vzpostaviti etažne lastnine nazaj v solastnino, kajti to je možno le s soglasjem vseh etažnih lastnikov.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena – objektivna nevarnost
Izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, predstavlja zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe z namenom zavarovanja nedenarne terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Tožnica je bila pri toženi stranki za nedoločen čas zaposlena na delovnem mestu vodja programa, za katerega so bila na podlagi pogodbe o sofinanciranju za leto 2013 zagotovljena denarna sredstva. V letu 2014 pa program ni bil (več) sofinanciran. Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da odpovedni (poslovni) razlog ni obstajal. Tožena stranka od 1. 1. 2014 ni imela sredstev za izplačilo plač tožnici, kar je ekonomski razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, v katerega sodi tudi ekonomski razlog, pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa nujno tudi prenehanje potrebe po opravljanju del, ki spadajo v opis nekega delovnega mesta. Dejstvo, da potreba po delovnih nalogah, ki jih je opravljala tožnica, ni prenehala, samo po sebi še ne utemeljuje presoje, da ni obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Neutemeljen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog ni podan, ker so se naloge, ki jih je opravljala tožnica, po 1. 1. 2014 še vedno opravljale. Ker je podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – priznanje očetovstva – izpodbijanje očetovstva
Toženec ne more uspeti s predlogom, da se rok za plačevanje preživnine odloži do ugotovitve očetovstva. Njegova obveznost bo lahko odpravljena šele v primeru morebitne pravnomočne ugotovitve, da ni oče mladoletnega otroka.