povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena obogatitev - odločanje po prostem preudarku
Tožnica od toženke zahteva plačilo le v takšnem obsegu, kot se je ta z njenimi vlaganji okoristila, torej toliko, kolikor je vrednost njenih nepremičnin sedaj večja, kot je bila pred tožničinimi vlaganji.
Nakladalnik je nevarna stvar, ker je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz v procesu odklopa bagerske roke povzročilo drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo tožnika. Bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo je pritisnila kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter) tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal ukleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec.
Sodna praksa šteje za nevarne stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, ravno zaradi dejstva, da posameznik, ki samodejno delujočo stvar upravlja, te ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.
Nespoštovanje varnostnih navodil je upoštevno pri odločanju o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma obratovalca.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 59. ZM člen 29, 31.
nedopustnost izvršbe – menični porok – aval – odgovornost avalista – bianco menica – bianco menica za zavarovanje posojila – izpolnitev bianco menice – izpolnitev v nasprotju z dogovorom
Z avalom se zavaruje plačilo menice, ne pa plačilo obveznosti iz temeljnega posla. Porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. Avalist ima uspešen ugovor zoper upnika le, če dokaže, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom.
stroški postopka - stroški izvedenca - zmotna uporaba materialnega prava - osebni pregled zavarovanca
Upoštevajoč izvedensko mnenje je bil s strani izvedencev (ortopeda, psihiatrinje in internistke) opravljen tudi osebni pregled tožnika. V vseh treh primerih je navedeno, da se je pregled začel ob 17. uri. V izvedenskem mnenju ni navedeno, kdaj se je osebni pregled končal. Iz nobenega pregleda pa ne izhaja, da bi ta trajal več kakor eno uro pri posameznem izvedencu oziroma, da so bile potrebne neke posebne preiskave, ki bi zahtevale pri posameznem izvedencu osebni pregled, ki bi bil daljši od ene ure. Niti tega izvedenci niso posebej obrazložili. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi, upoštevajoč navedbe, kdaj se je pregled opravil, priznalo izvedencem več kakor 1 uro za opravljeni pregled, kar pomeni, da gre za strošek v višini 46,00 EUR in ne 92,00 EUR, kakor je to upoštevalo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ustrezno znižalo prisojeni znesek nagrade.
postopek za delitve stvari – razdružitev solastnine s prodajo stvari – postopkovna pravila za prodajo stvari – nepravdni postopek – predlog udeleženca za prodajo stvari – predlog za izvršbo – načelno pravno mnenje
V postopku za delitev stvari se prodaja na predlog vsakega od udeležencev opravi v nepravdnem (in ne v izvršilnem) postopku.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084208
ZZZDR člen 12, 59, 59/1. ZPP člen 2, 2/1.
ugotovitev deležev na skupnem premoženju – obstoj izvenzakonske skupnosti – ugovor izključne lastnine – nadpolovični delež – ugovor samostojne nasprotne pravice – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po ustaljenem stališču sodne prakse ugovor izključne lastnine ne vsebuje (podrednega) ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Tako kot se od tožnika zahteva, da mora določno in obrazloženo uveljavljati višji delež od polovičnega, je tudi na tožencu breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju. Gre za ugovor samostojne nasprotne pravice, ki ga mora toženec postaviti tako določno, da so s tem jasno postavljene meje obravnavanja v pravdi.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0083871
ZPPCP-1 člen 2, 2/1, 2/2, 67, 70, 70/2, 74. OZ člen 190, 190/1, 289, 300, 921, 943, 943/2, 1083, 1083/1. ZOR člen 1087. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 269, 269/1, 269/5. ZPP člen 151, 151/1.
Bančno garancijo lahko izda le banka, druga toženka pa ni bila banka in že zato ni mogla dati bančne garancije.
Prva toženka ni bila v kakšnem posebnem davčnem položaju kot katerakoli druga pravna oseba. Pri nakupu bencina je torej morala plačati ne le njegovo vrednost brez davkov, temveč tudi DDV in trošarino. Takšna je bila tudi vrednost izgubljenega bencina. Če se je na tej poti izgubil bencin, ga je morala tožena stranka nadomestiti z drugim, za katerega je poleg čiste nabavne cene morala plačati še obe davščini.
Terjatev na povrnitev stroškov iz v času pričetka stečajnega postopka še nedokončanega pravdnega postopka, nastane šele s končanjem pravdnega postopka.
Tožena stranka je zavrnila zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker tožnica ni predložila dokaza o plačilu prispevka za zaposlovanje za najmanj 9 mesecev v zadnjih 24-ih mesecih pred nastankom brezposelnosti. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožnici omogočiti, da se seznani z rezultatom ugotovitvenega postopka, se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, s čimer ima stranka možnost braniti, zavarovati in uveljaviti svoje pravice in z zakonom varovane koristi. Uradna oseba mora stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, da je rezultat postopka za stranko neugoden. V kolikor bi tožena stranka ravnala tako, bi ji tožnica glede odločilnega dejstva, ki se nanaša na plačilo prispevkov, lahko posredovala dokaze o tem, da je prispevke za brezposelnost plačala pred izdajo prvostopenjske odločbe. Zato sta odločbi tožene stranke nezakoniti in je odločitev sodišča, ki je nezakoniti odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek, pravilna.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odpoved premoženjski pravici - dolžnost poročanja - zapuščinska obravnava - nujni delež - opustitev uveljavljanja nujnega deleža
Neživljenjsko in nerazumno bi bilo dolžnici očitati, da je z opustitvijo uveljavljanja nujnega deleža v pravdnem postopku, katerega stroški bi presegali vrednost nujnega deleža, ob upoštevanju nezainteresiranosti upnikov za vodenje kakršnihkoli postopkov v tej smeri, ni storila vsega, kar je v njeni moči, da bi dolgove upnikov odplačala in je ravnala v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.
objava popravka – pravica do popravka – izjava tretje osebe
Zakon ne omejuje pravice do objave popravka zgolj na obvestila, izrečena s strani novinarjev, ki pripravljajo prispevek, temveč na obvestila v prispevku kot celoti, torej tudi, če so slednja podana v obliki izjav tretjih oseb, v konkretnem primeru v intervjuju z D. D. kot predstavnico PU. Z razlago 26. člena ZMed, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, bi se izvotlila pravica do popravka kot ustavna pravica, saj bi bilo vedno mogoče prispevke pripravljati in montirati na način, da bi posamezne občutljive izjave izrekali tretji in ne siceršnji avtorji prispevka.
Sodna praksa šteje, da zahtevi po podpisu pritožbe ni zadoščeno, če ta vsebuje samo žig pooblaščenca brez njegovega podpisa. To še toliko bolj velja za pritožbo, ki ne vsebuje niti žiga.
STVARNO PRAVO – ODZ – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084187
SPZ člen 9. ZTLR člen 72, 72/3. ODZ paragraf 328. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. ZEN člen 18. ZDOIONUS člen 26. Zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš člen 7. ZIENUS člen 10. ZPP člen 212. Pravilnik o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb člen 32.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje nepremičnine – dobra vera – domneva dobre vere – trditveno breme – dokazno breme – materialno dokazno breme – prevalitev dokaznega bremena – identifikacija nepremičnine – identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela – hišna številka – določanje hišnih številk stavbam – označevanje garaž
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Materialno dokazno breme je stabilno in ga ves čas postopka nosi ista stranka. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu, prevali procesno dokazno breme na drugo stranko, ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh.
Nepremičnine je mogoče enolično identificirati na podlagi navedbe parcelne številke ter katastrske občine, v kateri se parcela nahaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082313
OZ člen 162. ZDen člen 88. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 192. ZOdvT tarifna številka 3100.
privatizacija stanovanj – najemnik denacionaliziranega stanovanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom – zahteva za odkup stanovanja – prekluzivni rok – kontrahirna dolžnost – pravica do odkupa stanovanja – oblikovalna pravica – predmet dedovanja – kumulacija zahtevkov – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek
Lastnik stanovanja je bil dolžan stanovanje prodati po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona le na zahtevo upravičene osebe. Predhodna zahteva za odkup stanovanja je bila nujen del postopka za uveljavljanje odkupa.
Pravica do nakupa stanovanja iz 117. člena SZ je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca, in zato ne more biti predmet dedovanja.
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
nadomestilo za invalidnost - ničnost - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik uveljavlja ničnost odločbe, s katero je tožena stranka tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, priznala pravico do nadomestila za invalidnost in odločila, da se nadomestilo za invalidnost izplačuje od dneva prenehanja delovnega razmerja oziroma obveznega zavarovanja za čas, ko je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ne obstajajo zakonsko določeni pogoji, da bi se odločba izrekla za nično. Skladno z 279. členom ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ter odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Iz odločbe jasno izhaja, da je tožena stranka odločala o odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost, kot ga je sodišče priznalo s sodbo, izdano v socialnem sporu. V tem primeru torej ni podan noben od razlogov, določen v že citiranem 279. členu ZUP, da bi se odločba izrekla za nično.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi se navedena odločba odpravila po nadzorstveni pravici. V katerih primerih se odločba odpravi in razveljavi po nadzorstveni pravici, je določeno v 274. členu ZUP. Med drugim lahko organ to stori v primeru, če je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis. V sporni zadevi je tožena stranka odločila, da se tožniku izplačuje nadomestilo za invalidnost od dneva, ko se je prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje. ZPIZ-1 loči med datumom, ko nekdo pridobi pravico iz invalidskega zavarovanja in pa dnevom, ko se mu ta pravica, v sporni zadevi nadomestilo za invalidnost, začne izplačevati. Glede izplačila je bistveno, kdaj zavarovanec začne delati v skladu s priznanimi omejitvami pri delu. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da zavarovanec pravnoformalno lahko začne delati z omejitvami šele od pravnomočnosti sodbe, s katero so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanje, dalje. To pa pomeni, da tožena stranka s svojo odločitvijo ni kršila materialnih določb v škodo tožnika, s tem pa niso izpolnjeni pogoji določeni v 274. člena ZUP, da bi se odločba odpravila oziroma razveljavila po nadzorstveni pravici.
vloga vezana na rok – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču – malomarno poslovanje – očitna pomota vložnika
Če pritožnik ni vedel, kaj pomeni v pravnem pouku „to sodišče“, bi se o tem lahko pravočasno prepričal pri sodišču, ki je sklep izdalo in mu ga poslalo. Pritožnik pa tudi ni uspel izpodbiti pravilnih razlogov sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru očitno ni šlo za pomoto pri pošiljanju pritožbe, saj je tožeča stranka „napako“ ponovila večkrat.
Iz navedenega sledi, da je napako treba pripisati malomarnemu delu pritožnika, ne pa očitni pomoti.
Določbe ZIZ, ki urejajo izvršilni postopek, ne dajejo možnosti, da bi neposredna izvršilna dejanja v konkretni zadevi opravljal izvršitelj, ki ga pod pogoji, kot so določeni v 44a. členu, ne bi določilo s sklepom sodišče.
Določbo 287. člena ZIZ, ki določa učinke in posledice izdane odločbe o razrešitvi izvršitelja, je mogoče razumeti le kot sistemsko določbo, ki zagotavlja, da zadeve, ki jih sicer samostojno vodi in opravlja izvršitelj, v primeru, ko temu preneha pooblastilo, za njihovo nadaljnje opravljanje oz. poslovanje, ne ostanejo brez nadzora do takrat, dokler jih ne prevzame s sklepom sodišča določen nov izvršitelj.
znižano plačilo vrtca - otroški dodatek - zmotna uporaba materialnega prava - upoštevanje regresa za letni dopust
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do otroškega dodatka in pri znižanju plačila vrtca nepravilno upoštevala regres, zaradi česar je ugodilo tožbenemu zahtevku ter izpodbijane odločbe tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Način upoštevanja dohodka je predpisan v 15. členu ZUPJS, ki v petem odstavku določa, da podrobnejši način upoštevanja dohodkov po tem zakonu določi minister, pristojen za socialno varstvo. Zakon odkazuje na uporabo Pravilnika, katerega sestavni del je tudi priloga glede načina izračuna dohodkov iz odločbe o odmeri dohodnine ali informativnega izračuna. Tožena stranka je pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev pravilno upoštevala znesek prejetega regresa, skladno z ZUPJS in Pravilnikom, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na odpravo upravnih odločb zavrnilo.
Rekonstrukcija je ponovitev dejanj oziroma dogajanja v enakih ali bistveno podobnih razmerah, da bi se moglo ugotoviti, ali je do dogodka prišlo na zatrjevani način. Rekonstrukcija kot način dokazovanja v ZPP ni posebej urejena. Še najbližje je ogledu, ki ga ureja 220. člen ZPP. V prvem odstavku 220. člena ZPP je določeno, da se ogled opravi, če je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za pojasnitev kakšne okoliščine potrebno, da si sodišče stvar neposredno ogleda. Število dokaznih sredstev pa ni omejeno le na tista, ki jih ZPP neposredno ureja. To je posledica načela proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP - katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Zato tudi ni nedopustna rekonstrukcija, kjer dokazovanje ni osredotočeno le na neposredno čutilno zaznavanje lastnosti stvari (ogled), temveč je predmet zaznavanja vzročno-posledični potek dogodkov kot celota.
Stranki zaradi naknadne spremembe sodne prakse glede načina uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi bili v okoliščinah obravnavanega primera tožniki prikrajšani za sodno varstvo, če bi bila (ob upoštevanju kasnejšega stališča Vrhovnega sodišča, da je treba postaviti oblikovalni zahtevek) predhodno postavljena denarna tožbena zahtevka tožnikov zavrnjena zaradi nesklepčnosti.