CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ODVETNIŠTVO
VSL0082313
OZ člen 162. ZDen člen 88. SZ-1 člen 173, 173/2. SZ člen 117, 117/4, 123, 123/1, 123/2. ZPP člen 192. ZOdvT tarifna številka 3100.
privatizacija stanovanj – najemnik denacionaliziranega stanovanja – pravice najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih v zvezi z nadomestnim odkupom – zahteva za odkup stanovanja – prekluzivni rok – kontrahirna dolžnost – pravica do odkupa stanovanja – oblikovalna pravica – predmet dedovanja – kumulacija zahtevkov – stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – ponovljeni postopek
Lastnik stanovanja je bil dolžan stanovanje prodati po privatizacijskih določbah Stanovanjskega zakona le na zahtevo upravičene osebe. Predhodna zahteva za odkup stanovanja je bila nujen del postopka za uveljavljanje odkupa.
Pravica do nakupa stanovanja iz 117. člena SZ je po svoji naravi oblikovalna pravica (opcija), ki je vezana na osebo upravičenca, in zato ne more biti predmet dedovanja.
Če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem všteje v nagrado za postopek v ponovljenem postopku.
nadomestilo za invalidnost - ničnost - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Tožnik uveljavlja ničnost odločbe, s katero je tožena stranka tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti, priznala pravico do nadomestila za invalidnost in odločila, da se nadomestilo za invalidnost izplačuje od dneva prenehanja delovnega razmerja oziroma obveznega zavarovanja za čas, ko je prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zaposlovanju. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ne obstajajo zakonsko določeni pogoji, da bi se odločba izrekla za nično. Skladno z 279. členom ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v stvari iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku, odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ter odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Iz odločbe jasno izhaja, da je tožena stranka odločala o odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost, kot ga je sodišče priznalo s sodbo, izdano v socialnem sporu. V tem primeru torej ni podan noben od razlogov, določen v že citiranem 279. členu ZUP, da bi se odločba izrekla za nično.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji, da bi se navedena odločba odpravila po nadzorstveni pravici. V katerih primerih se odločba odpravi in razveljavi po nadzorstveni pravici, je določeno v 274. členu ZUP. Med drugim lahko organ to stori v primeru, če je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis. V sporni zadevi je tožena stranka odločila, da se tožniku izplačuje nadomestilo za invalidnost od dneva, ko se je prijavil na Zavodu RS za zaposlovanje. ZPIZ-1 loči med datumom, ko nekdo pridobi pravico iz invalidskega zavarovanja in pa dnevom, ko se mu ta pravica, v sporni zadevi nadomestilo za invalidnost, začne izplačevati. Glede izplačila je bistveno, kdaj zavarovanec začne delati v skladu s priznanimi omejitvami pri delu. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah zavzelo stališče, da zavarovanec pravnoformalno lahko začne delati z omejitvami šele od pravnomočnosti sodbe, s katero so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanje, dalje. To pa pomeni, da tožena stranka s svojo odločitvijo ni kršila materialnih določb v škodo tožnika, s tem pa niso izpolnjeni pogoji določeni v 274. člena ZUP, da bi se odločba odpravila oziroma razveljavila po nadzorstveni pravici.
Bistveni kriterij za presojo, ali gre pri motenju posesti za nadaljevano motilno ravnanje, je, ali to motenje poteka daljše časovno obdobje, na isti način, prvotno stanje v vmesnem času pa ni ponovno vzpostavljeno. Pri nadaljevanem motilnem dejanju teče rok za vložitev tožbe, odkar je tožnik izvedel za prvo ravnanje in tistega, ki je motil posest.
neposredni oškodovanec - gospodarska družba - posredni oškodovanec
Tožeča stranka v tej zadevi zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi rušenja gostinskega objekta v lasti gospodarske družbe, kateri zakoniti zastopnik in lastnik je tožeča stranka. Glede na trditveno podlago lahko odškodnino zahteva le gospodarska družba kot neposredni oškodovanec, ki naj bi jo škoda neposredno prizadela. OZ sicer daje varstvo nekaterim posrednim oškodovancem ter je izjema določena v 180. členu OZ.
OZ v 180. členu glede nepremoženjske škode začrta okvir še pravno upoštevnega vzroka z objektivnim in subjektivnim kriterijem, ki pa v konkretnem primeru ni podan. Ob tako jasni zakonski določbi se izkaže pritožbeno zavzemanje za širšo razlago za neutemeljeno.
obnova postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – predlog, ki ga vloži stranka sama – laična vloga – opravljen pravniški državni izpit
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. To velja tudi za obnovo postopka kot izredno pravno sredstvo. Ker je toženec predlog za obnovo vložil sam, bi moral ob vložitvi izrednega pravnega sredstva izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tega v predlogu ni zatrjeval, niti slednjega ne zatrjuje ali izkazuje v pritožbi.
ugovor krajevne pristojnosti – umik tožbe – zloraba procesnih pravic – predodelitev otroka v vzgojo in varstvo
Volga, s katero je tožnik umaknil tožbo, je bila na sodišče poslana s priporočeno poštno pošiljko dan pred glavno obravnavo, ki je bila opravljena v sredo 9.10.2015, med 10.30 uro in 10.40 uro. Vloga je v pisarno družinskega oddelka prišla šele po zaključeni glavni obravnavi. Tedaj, ko stranka pošilja vlogo tako kratek čas pred obravnavo (v konkretni zadevi je šlo le za en delovni dan prej), je pomembna tudi skrbnost same stranke oziroma njenega kvalificiranega pooblaščenca, da opozorita na pomembnost vloge in tako omogočita takojšnjo reakcijo sodnih oseb nanjo in ustrezno postopanje, da bi se z njo sodišče prve stopnje pravočasno seznanilo. Iz konkretne vloge o umiku tožbe ne izhaja, da bi vsebovala tako opozorilo, zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati bistvene kršitve določb postopka, ker umika ni upoštevalo in je po zaključeni glavni obravnavi v zadevi meritorno odločilo.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0060179
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZUPJS člen 18. ZSVarPre člen 24, 24/2, 27.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – izrek sklepa – zavrnitev predloga za (delno) oprostitev plačila sodne takse – odločba Ustavnega sodišča – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev – dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka – solastnina stanovanjske hiše – premoženje, ki se ne upošteva – oprostitev plačila sodne takse
Ker mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne dosega dvakratnika minimalnega dohodka, predlagateljica izpolnjuje zakonske pogoje za oprostitev plačila sodne takse v celoti.
stroški obratovanja večstanovanjske stavbe - dobava toplotne energije - subsidiarna obveznost - subsidiarna obveznost lastnika za stroške najemnika - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - prekluzija - nedovoljene pritožbene novote - spor majhne vrednosti
Toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjal temu, da je najemnik stanovanja, kamor je tožnica po ustrezni pogodbi v spornem obdobju dobavljala toplotno energijo. Ugovarjal je le, da ni lastnik oz. posestnik tega stanovanja in da tam nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča, kar pa je za plačilo stroškov iz naslova najema vse nerelevantno.
spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja
V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki, zaradi njihove bagatelnosti, racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve, v katerem ni mogoče uveljavljati pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
SPZ člen 23, 49, 128, 141, 141/2, 141/3, 142. ZZK-1 člen 16. ZPP člen 180, 180/1.
popolna tožba - pogodba o zastavi nepremičnine za tuj dolg - zemljiškoknjižno dovolilo - ustanovitev hipoteke - soglasje zastavitelja - notarska hipoteka - obveznost overovitve podpisov
Če sta se stranki dogovorili še za „nekaj več“, to je notarsko hipoteko, s čimer se nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo, ni ovire, da bi tožeča stranka zahtevala zgolj „klasično“ overitev v smislu 23. člena SPZ. Izrek sodbe, ki glasi na izstavitev listine, sposobne za vpis v zemljiški knjigi, vsebinsko obsega tudi obveznost overitve podpisov.
Sodna odločba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo, mora v izreku opredeliti izjavo volje, ki je zemljiškoknjižno dovolilo. Ko gre za hipoteko, mora biti označena tako nepremičnina, na kateri se hipoteka ustanavlja, kot tudi višina in zapadlost zavarovane terjatve.