pravnomočno potrjena prisilna poravnava – nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka – utesnitev po potrjeni prisilni poravnavi – delno plačilo terjatve pred pričetkom prisilne poravnave – dovoljena pritožbena novota
Glede na to, da je bilo o upnikovi terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi, je treba pri nadaljevanju postopka izvršbe izhajati iz višine terjatve, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova oziroma po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave. Navedbe o delnem plačilu terjatve, ki je predmet tega postopka, do začetka postopka prisilne poravnave in po izdaji sklepa o izvršbi, predstavljajo dopustne pritožbene novote, saj bi lahko vplivale na višino upnikove terjatve na dan začetka postopka prisilne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – SODNE TAKSE
VSL0080067
OZ člen 174, 174/2, 179, 965, 965/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 17. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3.
odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Bistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075325
Prva direktiva Sveta št. 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami člen 10. ZIL-1 člen 120, 120/6, 120/6-a. ZPP člen 39.
tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe - uporaba znamk - resna in dejanska uporaba znamke - simbolična uporaba znamke - uporaba znamke v nespremenjeni obliki - vrednost spornega predmeta - pivo - kozorog
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka, upoštevajoč njene navedbe, da blagovno znamko uporablja (in da jo je v relevantnem času uporabljala), morala predložiti take dokaze, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da uporablja svojo znamko, v taki obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila (ta znamka) registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega značaja znamke. Tega pa s sklicevanjem na uporabo ostalih registriranih znamk v nespremenjeni obliki, ni storila. Zato je taka njena obramba proti navedbam tožeče stranke, da besedne blagovne znamke tožena stranka ne uporablja niti je v relevantnem obdobju ni uporabljala, nesklepčna.
vsebina prijave terjatve – nepopolna prijava terjatve v stečaju – ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – stroški postopka
Določba četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP pomeni sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal.
Navedena določba se uporabi le v primerih, ko stečajni upravitelj terjatev prereka prav zaradi njene nepopolne prijave in je presoja razlogov, zaradi katerih je bila terjatev prerekana, tudi predmet postopka, v katerem se ugotavlja njena utemeljenost. V primeru, ko se v pravdi izkaže, da stečajni upravitelj utemeljenosti terjatve nasprotuje iz povsem drugih razlogov (neodvisnih od popolnosti prijave terjatve), pa uporaba navedene določbe ni mogoča.
Sporazum o nadomestni izpolnitvi je veljaven pod pogojem, da upnik jasno izjavi voljo, da dolžnikovo izpolnitev sprejema kot nadomestno izpolnitev. Samo na podlagi okoliščine, da je kot izpolnitev sprejel izpolnitveno ravnanje, ki ni predmet njegovega izpolnitvenega zahtevka, še ni mogoče sklepati, da je upnik s tem privolil v tako izpolnitev.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – normalno poslovanje – pomanjkljive trditve in dokazi – pritožbene novote
Tožeča stranka je razloge, ki utemeljujejo predlog za oprostitev plačila sodne takse, navedla šele v pritožbi. Ker gre za pritožbene novote, teh dejstev sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Pritožbeno sodišče pa jih ne sme upoštevati, zato ker tožeča stranka ni navedla upravičenega razloga, zakaj trditev glede premoženjskega finančnega in likvidnostnega stanja brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti v postopku pred sodiščem prve stopnje.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - oddaja poslovnega prostora družbam s konkurenčno dejavnostjo - poslovna odškodninska odgovornost
Ne gre za kršitev najemne pogodbe, če je najemodajalka v istem trgovskem centru oddala poslovne prostore drugim družbam, ki se ukvarjajo z isto dejavnostjo, kot najemnica, saj je slednja ob podpisu najemne pogodbe vedela oziroma bi morala vedeti, v kakšno poslovno okolje se podaja, kakšne trgovine v trgovskem centru že poslujejo oziroma pričenjajo s poslovanjem skupaj z njo, ter da nekatere izmed njih prodajajo artikle, za katere je med drugim registrirana tudi tožena stranka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 429. ZPP člen 208, 208/2. ZSReg člen 19.
izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - hipoteka - nepremičnina - premoženje - najem - najemnina - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitev, da je zakon v neskladju z Ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (na predlog lastnika objekta) lahko uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Kot je že zapisalo prvo sodišče, ugotavljanje deleža na skupnem premoženju ni računska operacija. Da je prispevek tožnika 10 % večji od prispevka toženke je ocena, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Kot prispevek k skupnemu premoženju se poleg prispevka v denarju upošteva tudi druge oblike prispevkov, npr. skrb za družino.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka - izbrisni razlog - poslovni naslov - opustitev izdaje dovoljenja za poslovanje - objekt, katerega lastnik je druga oseba - predlog za začetek postopka izbrisa - upravičeni predlagatelj - oseba, ki je lastnik objekta - procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka - domneva obstoja izbrisnega razloga
Lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, lahko predlaga začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije le na podlagi domneve izbrisnega razloga, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej le v primeru, če je v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe, na katerem je objekt, katerega lastnik je, če ji ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Ker je procesno upravičenje predlagatelja izbrisnega postopka povezano le z domnevo izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ki je določena v drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s trditvami, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter s trditvami, da nikjer ne zatrjuje in ne dokazuje, da še vedno posluje na tem poslovnem naslovu.
Ker A. v predmetnem postopku ni bil priznan status udeleženca, mu tudi ni bilo potrebno navedenega sklepa osebno vročati, niti objavljati na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve, ker se po 43. členu ZSReg na teh spletnih straneh objavljajo samo vpisi v sodni register in predložitev listin, ne pa tudi procesni sklepi.
Že zato, ker je neposredno vročanje sklepa o zavrženju vloge predvideno le vložniku take vloge, javna objava takega sklepa pa ni potrebna, je logično, da zakon pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrženju vloge priznava le vložniku le te.
odpust obveznosti – preklic odpusta obveznosti – ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – poročanje o spremembi premoženja
Določilo prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP pomeni, da mora stečajni dolžnik, zlasti če ga k temu zaveže upravitelj, med preizkusnim obdobjem stečajnemu upravitelju mesečno pošiljati podatke o skupnem znesku plače. Iz Navodila upravitelja, ki ga je dolžnik podpisal 31.3.2015, pa je razvidno, da se je dolžnik upraviteljici zavezal, da ji bo mesečno poročal o vsaki spremembi premoženja, pa tudi, če spremembe ne bi bilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno breme - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - blokada transakcijskega računa - zastavljeno premoženje
S prvostopenjskim sklepom je bil predlog tožene stranke zavrnjen pravilno, saj tožena stranka sploh ni navedla, da ne more priskrbeti denarja brez ogrožanja svoje dejavnosti. Dejstvo, da naj bi imela zastavljeno vse premoženje še zdaleč ne pomeni, da si denarja za plačilo sodne takse ne more priskrbeti; to je med drugim odvisno od vrednosti zastavljenih stvari dolgov, s katerimi je obremenjeno premoženje. Glede tega pa tožena stranka ni navedla ničesar.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - društvo - terjatev iz naslova najemnine - civilno sodišče - vrednost spornega predmeta
Društvo v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedeno kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ni izpolnjen subjektivni kriterij za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih.
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve, da je bila kotna brusilka v lasti prvega toženca, ki je skrbel za delovanje orodja in strojev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bil slednji dolžan nadzirati varnost (tehnično ustreznost) strojev in orodja. Zato pritožbene trditve druge toženke, da je bil za varnost delovnega okolja in procesa zadolžen stranski intervenient, ki je nadziral in razporejal delo, niso utemeljene.
Poudariti velja, da poškodbe ni povzročil razžarjeni opilek, temveč kos rezalne plošče. Že zato navedba, da je tožnik prispeval k nastanku škode, ko je kljub iskram gledal proti kotni brusilki, čeprav bi se moral zavedati možnosti, da mu opilek prileti v oko, ne zdrži resne presoje. Prav tako je povsem neživljenjsko stališče, da bi tožnik moral predvideti raztrganje rezalne plošče drugega delavca, ki je posledica tehnične neustreznosti orodja.
Sodišče se je dolžno v sodbi opredeliti do vseh relevantnih dejstev, ki sta jih pravdni stranki navajali in so podlaga za znižanje preživninske obveznosti preživninskega zavezanca oziroma so podlaga za ugotovitev spremenjenih potreb preživninskega upravičenca.
pravdni postopek – zaslišanje prič – prepoved stranki zastaviti vprašanje ob zaslišanju strank ali prič – pravica do izjave
Sodnica je tožnici prepovedala posamezno vprašanje, ki jih ga je zastavila tožencema ob zaslišanju, takrat, ko se vprašanje ni nanašalo na zadevo ali za zadevo ni bilo relevantno oziroma takrat, ko tožnica ni zastavila vprašanja in je le pojasnjevala dejstva v zvezi z odgovori tožencev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084188
OZ člen 766, 768, 768/2.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odgovornost odvetnika – profesionalna skrbnost – obveznosti prevzemnika naročila – izvršitev naročila, kot se glasi – zavrnitev dokaznega predloga – najemna pogodba za neprofitno najemnino
Prevzemnik naročila mora naročitelja opozoriti in od njega zahtevati nova navodila, če meni, da bi bila izvršitev naročila po dobljenih navodilih škodljiva za naročitelja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072541
OZ člen 352, 352/1, 352/2, 353. ZFPPIPP člen 249. ZPP člen 13, 341.
zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – obstoj kaznivega dejanja – predhodno vprašanje – dolžina zastaralnega roka – zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti ugovora zastaranja toženca uporabiti tudi določbo 353. člena OZ in ugotoviti, ali je bila vtoževana škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Ugotoviti bi moralo, ali je toženec res ravnal tako, kot navaja tožnica, in ali je za svoja ravnanja odgovoren, ter nadalje še, ali imajo toženčeva ravnanja znake kaznivega dejanja, in katerega, saj so relevantna le tista kazniva dejanja, za pregon katerih je predpisan daljši zastaralni rok od siceršnjega roka, v katerem zastarajo odškodninske terjatve. V tem primeru je torej obstoj kaznivega dejanja predhodno vprašanje, ker je od njega odvisna dolžina zastaralnega roka, od dolžine zastaralnega roka pa je odvisna odločitev o glavni stvari.