poslovna odškodninska odgovornost – neposlovna odškodninska odgovornost – odgovornost za škodo od nevarne stvari – zmotna uporaba materialnega prava – prečrpavanje klorovodikove (solne) kisline iz cistern
Pravila o poslovni odškodninski odgovornosti izključujejo uporabo pravil o neposlovni odškodninski odgovornosti, (v kolikor se nanje izrecno ne sklicujejo), s tem pa tudi uporabo pravil o odgovornosti za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Profesionalni subjekti, ki se ukvarjajo bodisi z nevarnimi dejavnostmi bodisi so imetniki nevarnih stvari, tveganja iz teh dejavnosti in stvari v poslovnih razmerjih nosijo po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082288
OZ člen 6, 6/2, 642, 642/1, 642/2. ZPP člen 339, 339/2, 399/2-14.
podjemna pogodba – naročnik del – fizična oseba kot naročnik – direktor družbe kot naročnik – dolžna skrbnost – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih – dogovor o plačilu del – višina plačila – določitev plačila – vnaprejšnja dokazna ocena
Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku izvesti predlagane dokaze ter se obrazloženo opredeliti do vprašanja obstoja dogovora o plačilu del. Če bo ugotovilo, da plačilo (cena) ni bilo določeno s pogodbo, ga bo moralo samo določiti, ob angažiranju predlaganega sodnega izvedenca.
pravdni postopek – zaslišanje prič – prepoved stranki zastaviti vprašanje ob zaslišanju strank ali prič – pravica do izjave
Sodnica je tožnici prepovedala posamezno vprašanje, ki jih ga je zastavila tožencema ob zaslišanju, takrat, ko se vprašanje ni nanašalo na zadevo ali za zadevo ni bilo relevantno oziroma takrat, ko tožnica ni zastavila vprašanja in je le pojasnjevala dejstva v zvezi z odgovori tožencev.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Kot je že zapisalo prvo sodišče, ugotavljanje deleža na skupnem premoženju ni računska operacija. Da je prispevek tožnika 10 % večji od prispevka toženke je ocena, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Kot prispevek k skupnemu premoženju se poleg prispevka v denarju upošteva tudi druge oblike prispevkov, npr. skrb za družino.
pogodba o štipendiranju – odstop od pogodbe – trajanje študija – formularna pogodba – razlaga spornih pogodbenih določil – zaposlitev v Sloveniji
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da gre v obravnavani zadevi za t. i. formularno pogodbo, ki jo je – skladno z določbo 83. člena OZ – v primeru nejasnih določil treba razlagati v korist toženca. Določbo 1. člena pogodbe o štipendiranju, kjer je govora o štiriletnem doktorskem študiju, je zato treba ustrezno povezati s 6. členom, ki podaja opisno opredelitev roka za končanje študija. Določba iz 6. člena, ki toženca zavezuje k zaključku študija v roku, določenem s študijskim programom, pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da toženec študija ni bil dolžan končati v štirih letih.
Čeprav se toženec po zaključenem izobraževanju ni takoj prijavil na pristojnem zavodu za zaposlovanje – odsotnost prijave v pogodbi ni posebej sankcionirana – pa je izkazal visoko stopnjo truda in večletno intenzivno aktivnost, da bi se zaposlil v Sloveniji. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je treba 6. alinejo 6. člena pogodbe o štipendiranju, v kateri je govora o zaposlitvi po končanem študiju, razlagati širše, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera. Čeprav v Sloveniji ni bil formalno zaposlen, pa je s svojim delovanjem in širšo prepoznavnostjo deloval v korist Republike Slovenije, kar je sicer tudi eden od namenov, smiselno izhajajočih iz pogodbe o štipendiranju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – SODNE TAKSE
VSL0080067
OZ člen 174, 174/2, 179, 965, 965/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (2015) člen 17. ZBPP člen 46, 46/3. ZST-1 člen 15, 15/2, 15/3.
odškodninska obveznost – povrnitev škode – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – poškodba na delovnem mestu – odgovornost delodajalca – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – duševne bolečine zaradi skaženosti – tuja pomoč – pomoč družinskih članov – nadomestilo za izpad dohodka – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč
Bistvena predpostavka za utemeljenost zahtevka za plačilo rente zaradi izgube na zaslužku je, da poškodovani izgubi zaslužek zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo.
Zahteva po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila predstavlja zahtevo izpolnitev pogodbe s strani odkupnega zavezanca, samo pravno razmerje med strankama pa nastane na podlagi upravičenčeve oblikovalne - enostranske izjave, katere učinki nastopijo v trenutku, ko odkupni zavezanec - lastnik nepremičnine, prejme pisno izjavo upravičenca. S tem trenutkom nastopi prodajno pogodbeno razmerje. Tako kot predstavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila izpolnitev pogodbe na strani zavezanca, predstavlja plačilo kupnine izpolnitev pogodbe s strani odkupnega upravičenca.
Glede na konkretne okoliščine zadeve (tožnika je toženec seznanil, da namerava kupnino plačati z bančnim kreditom), ni mogoče šteti, da toženec ni bil pripravljen sočasno izpolniti svoje obveznosti.
ponoven odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes – izigravanje instituta odpusta obveznosti
O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.
Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
pritožbeni postopek v gospodarskih sporih - specialna ureditev - dvofazni postopek - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.
ZFPPIPP člen 337, 343, 347, 347/2, 347/3. OZ člen 59, 59/3, 508, 508/2.
predkupna pravica - sklep o soglasju k prodajni pogodbi - rok za plačilo kupnine - pravilno uveljavljanje predkupne pravice - prodaja na javni dražbi - prodaja z javnim zbiranjem ponudb
Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb ali z neposrednimi pogajanji zakon določa, da mora predkupni upravičenec plačati kupnino v skladu s pogodbo, ki mu jo je dolžan poslati upravitelj. Upravitelj mora upravičencu poslati pogodbo s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je upravitelj sklenil s ponudnikom, ki je uspel v postopku zbiranja ponudb.
Rok za plačilo kupnine s strani predkupnega upravičenca v primeru prodaje na javni dražbi je 15 dni po sklenitvi pogodbe, pri prodaji z javnim zbiranjem ponudb pa je določba drugačna: predkupni upravičenec mora v 15 dneh po prejemu pogodbe vrniti podpisan izvod pogodbe in plačati celotno kupnino v skladu s pogodbo.
Za primer plačila kupnine v primeru prodaje z javnim zbiranjem ponudb mora predkupni upravičenec v 15 dnevnem roku vrniti podpisano pogodbo, celotno kupnino pa plačati v skladu s pogodbo (ki mu jo je poslal upravitelj in v roku, ki je enak, kot v pogodbi, sklenjeni z najboljšim ponudnikom).
Regresni zahtevek zavarovalnice - pogoji za nastanek regresne obveznosti
Vendar ima toženec, upoštevaje Splošne pogoje in določbo 242. člena (in naslednjih) OZ že vnaprej določeno možnost razbremenitve in dokazovanja, da ne odgovarja za kršitev zavarovalne pogodbe ter lahko zatrjuje in dokaže (obrnjeno dokazno breme), da niso podani elementi, ki so potrebni za nastanek regresne obveznosti, ker npr. vzročna zveza med nastankom škode in tehnično neizpravnostjo vozila ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084732
ZPP člen 7, 8, 212.
posojilo – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – zavrnitev dokaza
Očitanih bistvenih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Tožnik je v dokaz svojih trditev predlagal vpogled v listine in svoje zaslišanje. Zaslišanja vseh prič je predlagala toženka v potrditev svojih trditev. Ker so bile trditve o dejstvih zatrjevanih s strani toženke dokazane že z listinami, vse priče pa predlagane v potrditev teh dejstev, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem prič upravičeno zavrnilo. Tožnik tudi ne pove, kaj drugega bi izpovedal, kot je že zatrjeval, zato tudi neizvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj je sicer sodišče prve stopnje njegovo trditveno podlago v celoti upoštevalo in tudi če bi tožnik izpovedal to, kar je trdil, to ne bi moglo spremeniti odločitve.
ZPP člen 151, 163, 163/4. ZFPPIPP člen 34, 34/3, 46, 59, 59/2, 354.
pravda - pravdni stroški - čas nastanka stroškov - stečaj - prijava stroškov v stečaj - stroški stečajnega postopka
Za odločitev glede povrnitve stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v konkretnem primeru je poleg vprašanja, kako se je postopek zaključil, odločilno vprašanje, kdaj so ti pravdni stroški tožeči stranki nastali, in v primeru, če so ji nastali pred začetkom stečajnega postopka tožene stranke, še vprašanje, ali jih je pravočasno prijavila kot svojo terjatev v tistem stečajnem postopku.
pravica do združevanja - omejitev pravice do združevanja - disciplinska odločba lovske družine - izključitev iz članstva - znaki disciplinske kršitve
Disciplinska odločba vsebuje vse potrebne znake disciplinske kršitve, kar dolžniku omogoča obrambo. Iz v odločbi opisanega ravnanja tožnika je mogoče razbrati znake disciplinske kršitve, pri čemer je potrebno upoštevati celoten v disciplinski odločbi podan opis dejanj tožnika, ki skupaj s podrobnejšo konkretizacijo v obrazložitvi tvorijo celoto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080747
SZ člen 31. SPZ člen 115. ZTLR člen 15, 15/2. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 180.
upravljanje – poslovna stavba – pogodba o upravljanju – vrednost dosežene koristi – neupravičena pridobitev – seštevek solastniških deležev – opravljanje del upravnika – več zahtevkov
Če I. d. d. Pogodbe ni sklenil tudi v lastnem imenu, njegovega solastniškega deleža tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre upoštevati pri ugotavljanju, ali je za Pogodbo glasovalo zadostno število solastnikov. In ravno v tem (tj. v nastopanju za račun kupcev) je razlog, da njegova pravica do soodločanja (ki sicer izhaja iz lastninske pravice) v konkretnem primeru ne velja.
Če neupravičeno prikrajšani zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi, mora pač ne le določno trditi, da je obogatitev obstajala osebno za dolžnika, temveč tudi, kakšna je bila „vrednost dosežene koristi“. V konkretnem položaju, v katerem je tožeča stranka trdila, da je tožena stranka obogatena s tem, da je tožeča stranka opravljala dela upravnika (čeprav to v pravnem smislu ni bila!), bi torej morala trditi, kakšna je bila konkretna višina koristi za toženo stranko.
Če je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej. To je še posebej pomembno ravno v primerih upravnikovih zahtevkov, ko stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem (poslovne ali večstanovanjske) stavbe, uveljavlja po različnih pravnih temeljih. Dolžnost tožeče stranke iz citiranega člena ZPP je zato po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru obsegala tudi ločeno trditev o višini tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vtoževane stroške obratovanja (ne zgolj o skupni vtoževani višini, v katero so všteti tudi stroški upravljanja in opominjanja) oziroma še bolj specifično - na tiste stroške obratovanja, ki so bili zaračunani upoštevaje solastniški delež tožene stranke. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, mora namreč stranka računati tudi na delen uspeh.
Ni naloga sodišča, da samo iz prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju ključa delitve po solastniškem deležu ter vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin in jih tožeča stranka niti konkretno ne opredeli, morda utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071269
OZ člen 18, 18/1, 18/2, 111, 190, 190/3, 477. ZVPot člen 71.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – prijava na tržno inšpekcijo – izdaja odločbe inšpektorata – obveznost vrnitve kupnine – zahteva za vrnitev predmeta pogodbe – konkludentno ravnanje – prenehanje pogodbe – vračanje prejetega – odprava inšpekcijske odločbe – odpadla podlaga – zahtevek za vrnitev (vrnjene) kupnine – neupravičena obogatitev
Okoliščina, da je tožnica ne le vrnila toženki kupnino, ampak obenem(6) zahtevala vrnitev sedežne garniture (ki jo je tudi prevzela), je dala sodišču prve stopnje zadostno podlago za (objektivno gledano) prepričljiv zaključek, da je tožnica štela (in s konkludentnim postopanjem to tudi izrazila), da je razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama prenehalo.
pridobitev hišne številke - vris v zemljiški kataster
Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).
plačilo šolnine - dogovor o obročnem odplačilu - prekinitev študija po plačilu prvega obroka šolnine - obveznost plačila še neplačanega dela šolnine - razlaga pogodbenih določb
Plačilo šolnine za 1. letnik znaša 3.490,00 EUR in je predvideno v enkratnem znesku. Dejstvo, da je toženki bilo odobreno plačilo v treh obrokih, ne pomeni, da v primeru izpisa ali prekinitve študija ni dolžna plačati še neplačanih obrokov šolnine, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.