PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODSTVO
VSL0075332
URS člen 121, 125. OZ člen 131, 131/1, 132, 190, 190/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 146, 146/1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/1. ZS člen 109, 109/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - exceptio illegalis - tarifa - razlikovanje med uporabniki - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - vezanost sodnika na ustavo in zakon - odločba SEU
Kolektivna organizacija lahko, če zavezanec prostovoljno ne plača nadomestila za predvajanje fonogramov, uveljavlja zahtevek na temelju prvega odstavka 131. člena OZ ali prvega odstavka 190. člena OZ.
izvensodna poravnava – izpolnitev obveznosti – enostranska odpoved poravnavi – čezmerno prikrajšanje – uporaba določb o dvostranskih pogodbah
Pogodbe o poravnavi ni možno preklicati zgolj z enostransko izjavo.
Tožena stranka sklenjeno izvensodno poravnavo lahko izpodbijala iz enakih razlogov in po pravilih, ki veljajo za dvostranske pogodbe v določbah 100. do 130. člena OZ, česar pa ni storila. Od teh pravil pa ne velja le določba 118. člena OZ, ki ureja pravico stranke do razveljavitve dvostranske pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja.
Sodna poravnava, na katero se sklicuje pritožnik, je bila sklenjena pod razveznim pogojem. Določeno je bilo, da se za določeno ceno proda stanovanje v roku enega leta in da se v tem primeru izkupiček razdeli po drugačnem procentu kot je solastniški delež v zemljiški knjigi. Ker se razvezni pogoj ni izpolnil, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se solastnina razdruži po določbah od 69. do 71. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0085847
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. OZ člen 7.
bančna garancija – bančna garancija na prvi poziv – garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti – kršitev pogodbe – unovčitev bančne garancije – abstraktnost bančne garancije – temeljni posel – izpolnitev obveznosti – predpostavke za unovčitev – prepoved zlorabe pravic – zloraba bančne garancije – začasna odredba – prepoved izplačila – nevarnost – težko nadomestljiva škoda – reverzibilnost – trditveno breme – stečaj
Ker neodvisnost bančne garancije od osnovnega posla omogoča zlorabe, se je zaradi preprečevanja zlorab izoblikovala praksa, da v primeru, ko naročnik garancije z verjetnostjo izkaže, da je brez dvoma jasno, da iz navedb v zahtevi za plačilo in priloženih dokumentov ne izhaja obveznost plačila, da je osnovna obveznost brez dvoma izpolnjena na zadovoljiv način ali je jasno, da je izpolnitev osnovne obveznosti z namernim nepravilnim ravnanjem povzročil upravičenec, sodišče na predlog naročitelja garancije izda začasno odredbo, s katero se garantu odredi zadržanje plačila ali prepoved izplačila garancijskega zneska.
V primeru, ko upnik zatrjuje zlorabo bančne garancije, je prav od presoje dejstev v zvezi z jasno in zadovoljivo izpolnitvijo obveznosti iz temeljnega posla odvisno, ali je podana zloraba garancije ali ne.
Ob neprerekanih trditvah upnika, s katerimi je izkazal tako nelikvidnost, kot tudi prezadolženost, čemur dolžnik ni oporekal, je pravilen zaključek, da upniku v primeru unovčenja garancije v celotnem znesku grozi stečaj. Da so posledice stečaja za upnika ireverzibilne pa ni nobenega dvoma.
IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058672
OZ člen 375, 375/1. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2, 358, 358-5. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4, 41/5.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - kreditna pogodba - notarski zapis - zapadlost terjatve - vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve - dokazilo o vročitvi - dokazilo o poslani izjavi - obvestilo zastavnemu dolžniku - izjava o zapadlosti terjatve - dogovor glede načina pošiljanja - odstop od pogodbe - nedopustne pritožbene novote - obrestovanje obresti - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - preizkus po uradni dolžnosti
Določbe tretjega odstavka 20.a člena ZIZ zaradi varstva upnikov pred "nesodelujočimi" dolžniki ne gre tolmačiti povsem dobesedno.
Poleg ustaljenega stališča sodne prakse, v skladu s katerim kot dokazilo o vročitvi upnikove pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku po tretjem odstavku 20. a člena ZIZ zadostuje obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve te izjave, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi dejstvo, da sta stranki v konkretni kreditni pogodbi v obliki notarskega zapisa sklenili celo izrecen dogovor glede načina pošiljanja in domneve o vročitvi vseh pisanj v zvezi s to kreditno pogodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080747
SZ člen 31. SPZ člen 115. ZTLR člen 15, 15/2. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 180.
upravljanje – poslovna stavba – pogodba o upravljanju – vrednost dosežene koristi – neupravičena pridobitev – seštevek solastniških deležev – opravljanje del upravnika – več zahtevkov
Če I. d. d. Pogodbe ni sklenil tudi v lastnem imenu, njegovega solastniškega deleža tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre upoštevati pri ugotavljanju, ali je za Pogodbo glasovalo zadostno število solastnikov. In ravno v tem (tj. v nastopanju za račun kupcev) je razlog, da njegova pravica do soodločanja (ki sicer izhaja iz lastninske pravice) v konkretnem primeru ne velja.
Če neupravičeno prikrajšani zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi, mora pač ne le določno trditi, da je obogatitev obstajala osebno za dolžnika, temveč tudi, kakšna je bila „vrednost dosežene koristi“. V konkretnem položaju, v katerem je tožeča stranka trdila, da je tožena stranka obogatena s tem, da je tožeča stranka opravljala dela upravnika (čeprav to v pravnem smislu ni bila!), bi torej morala trditi, kakšna je bila konkretna višina koristi za toženo stranko.
Če je v eni tožbi združenih več zahtevkov, je treba jasno opredeliti vsak zahtevek posebej. To je še posebej pomembno ravno v primerih upravnikovih zahtevkov, ko stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem (poslovne ali večstanovanjske) stavbe, uveljavlja po različnih pravnih temeljih. Dolžnost tožeče stranke iz citiranega člena ZPP je zato po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru obsegala tudi ločeno trditev o višini tistega dela zahtevka, ki se nanaša na vtoževane stroške obratovanja (ne zgolj o skupni vtoževani višini, v katero so všteti tudi stroški upravljanja in opominjanja) oziroma še bolj specifično - na tiste stroške obratovanja, ki so bili zaračunani upoštevaje solastniški delež tožene stranke. V primeru uveljavljanja več, zlasti tudi več vrst zahtevkov, mora namreč stranka računati tudi na delen uspeh.
Ni naloga sodišča, da samo iz prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju ključa delitve po solastniškem deležu ter vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin in jih tožeča stranka niti konkretno ne opredeli, morda utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084732
ZPP člen 7, 8, 212.
posojilo – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dejansko stanje – zavrnitev dokaza
Očitanih bistvenih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo. Tožnik je v dokaz svojih trditev predlagal vpogled v listine in svoje zaslišanje. Zaslišanja vseh prič je predlagala toženka v potrditev svojih trditev. Ker so bile trditve o dejstvih zatrjevanih s strani toženke dokazane že z listinami, vse priče pa predlagane v potrditev teh dejstev, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z zaslišanjem prič upravičeno zavrnilo. Tožnik tudi ne pove, kaj drugega bi izpovedal, kot je že zatrjeval, zato tudi neizvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj je sicer sodišče prve stopnje njegovo trditveno podlago v celoti upoštevalo in tudi če bi tožnik izpovedal to, kar je trdil, to ne bi moglo spremeniti odločitve.
preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda - konzumacija alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Okoliščina, da je obdolženec v obravnavani zadevi odklonil strokovni pregled, pomeni zgolj, da se v tem primeru šteje, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku oziroma z elektronskim alkotestom strinja, kar pomeni ugotovljeno alkoholiziranost v času preizkusa (in ne presumpcijo njegove alkoholiziranosti tudi v času vožnje vozila v cestnem prometu), naloga sodišča pa je, da v izvedenem dokaznem postopku razišče, ali velja ta rezultat preizkusa oziroma stopnja obdolženčeve alkoholiziranosti tudi za čas njegove vožnje vozila v cestnem prometu tako, da je mogoč zaključek, da je obdolženec storil cestno prometni prekršek z vožnjo vozila pod vplivom alkohola. Jezikovna razlaga zadnjega stavka drugega odstavka 107. člena ZPrCP ne dopušča drugačnega tolmačenja, da pa bi lahko to zakonsko določbo tolmačili širše v škodo preizkušanca oziroma po drugačni razlagi ni videti nikakršnega utemeljenega razloga, saj tudi rezultat preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom, s katerim se preizkušanec strinja, velja le za časovno obdobje, ko je preizkušanec preizkus opravil (kar praviloma ne povzroča težav, ker le-to neposredno sledi preizkušančevi vožnji v cestnem prometu, vendar ne v vseh primerih), pri čemer ni videti utemeljenega razloga, da bi bil preizkušanec, ki bi preizkus alkoholiziranosti opravil, se z rezultatom ne bi strinjal, po odrejenem strokovnem pregledu pa bi si premislil, v drugačnem (bistveno slabšem) položaju od preizkušanca, ki bi se z rezultatom alkoholiziranosti strinjal že od začetka.
Glede na to, da je bila prva javna dražba za izklicno ceno 3.690.000,00 EUR neuspešna, saj za prvo prodajo ni bilo plačanih varščin in noben kupec ni pristopil na dražbo, višje sodišče ugotavlja, da za nepremičnine po takšni (kaj šele po višji) ceni ni povpraševanja, saj je neuspešna javna dražba zanesljiv pokazatelj realne vrednosti. Zato ne bi bilo smotrno izvesti nezavezujočega zbiranja ponudb, na katerem bi ugotavljali novo ceno nepremičnin in tudi ne izdelovati nove cenitve. Odločitev za prodajo po izklicni ceni, za 10 % nižji od prve javne dražbe, je tako povsem primerna. Če bi možnost prodaje po višji ceni obstajala, bi se gotovo pokazala že na prvi dražbi, na kateri pa ni bilo nobenih zainteresiranih kupcev. Na novi javni dražbi bodo v primeru, da takšni kupci res obstajajo, z zviševanjem cene lahko dosežena višja prodajna cena in bo tudi na tak način dosežen cilj, ki ga zasleduje pritožnik.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071269
OZ člen 18, 18/1, 18/2, 111, 190, 190/3, 477. ZVPot člen 71.
kupoprodajna pogodba – stvarne napake – prijava na tržno inšpekcijo – izdaja odločbe inšpektorata – obveznost vrnitve kupnine – zahteva za vrnitev predmeta pogodbe – konkludentno ravnanje – prenehanje pogodbe – vračanje prejetega – odprava inšpekcijske odločbe – odpadla podlaga – zahtevek za vrnitev (vrnjene) kupnine – neupravičena obogatitev
Okoliščina, da je tožnica ne le vrnila toženki kupnino, ampak obenem(6) zahtevala vrnitev sedežne garniture (ki jo je tudi prevzela), je dala sodišču prve stopnje zadostno podlago za (objektivno gledano) prepričljiv zaključek, da je tožnica štela (in s konkludentnim postopanjem to tudi izrazila), da je razmerje med pravdnima (pogodbenima) strankama prenehalo.
pravica do združevanja - omejitev pravice do združevanja - disciplinska odločba lovske družine - izključitev iz članstva - znaki disciplinske kršitve
Disciplinska odločba vsebuje vse potrebne znake disciplinske kršitve, kar dolžniku omogoča obrambo. Iz v odločbi opisanega ravnanja tožnika je mogoče razbrati znake disciplinske kršitve, pri čemer je potrebno upoštevati celoten v disciplinski odločbi podan opis dejanj tožnika, ki skupaj s podrobnejšo konkretizacijo v obrazložitvi tvorijo celoto.
ZFPPIPP člen 337, 343, 347, 347/2, 347/3. OZ člen 59, 59/3, 508, 508/2.
predkupna pravica - sklep o soglasju k prodajni pogodbi - rok za plačilo kupnine - pravilno uveljavljanje predkupne pravice - prodaja na javni dražbi - prodaja z javnim zbiranjem ponudb
Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb ali z neposrednimi pogajanji zakon določa, da mora predkupni upravičenec plačati kupnino v skladu s pogodbo, ki mu jo je dolžan poslati upravitelj. Upravitelj mora upravičencu poslati pogodbo s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je upravitelj sklenil s ponudnikom, ki je uspel v postopku zbiranja ponudb.
Rok za plačilo kupnine s strani predkupnega upravičenca v primeru prodaje na javni dražbi je 15 dni po sklenitvi pogodbe, pri prodaji z javnim zbiranjem ponudb pa je določba drugačna: predkupni upravičenec mora v 15 dneh po prejemu pogodbe vrniti podpisan izvod pogodbe in plačati celotno kupnino v skladu s pogodbo.
Za primer plačila kupnine v primeru prodaje z javnim zbiranjem ponudb mora predkupni upravičenec v 15 dnevnem roku vrniti podpisano pogodbo, celotno kupnino pa plačati v skladu s pogodbo (ki mu jo je poslal upravitelj in v roku, ki je enak, kot v pogodbi, sklenjeni z najboljšim ponudnikom).
ponoven odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes – izigravanje instituta odpusta obveznosti
O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.
Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.
pritožbeni postopek v gospodarskih sporih - specialna ureditev - dvofazni postopek - sodba s skrajšano obrazložitvijo - napoved pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - pritožba
Sodba s skrajšano obrazložitvijo skupaj s sodbo s polno obrazložitvijo sicer tvori enotno odločitev sodišča prve stopnje, vendar je pritožbo dopustno vložiti zgolj zoper tisto, ki vsebuje obrazložitev po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
Zaradi dvofaznega postopka pritožbe na sodbo, to je vloge z dne 4. 1. 2016, ni mogoče šteti hkrati za napoved pritožbe in pritožbo.
ZPP člen 151, 163, 163/4. ZFPPIPP člen 34, 34/3, 46, 59, 59/2, 354.
pravda - pravdni stroški - čas nastanka stroškov - stečaj - prijava stroškov v stečaj - stroški stečajnega postopka
Za odločitev glede povrnitve stroškov pravdnega postopka tožeče stranke v konkretnem primeru je poleg vprašanja, kako se je postopek zaključil, odločilno vprašanje, kdaj so ti pravdni stroški tožeči stranki nastali, in v primeru, če so ji nastali pred začetkom stečajnega postopka tožene stranke, še vprašanje, ali jih je pravočasno prijavila kot svojo terjatev v tistem stečajnem postopku.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0085849
ZIZ člen 267, 272. ZFPPIPP člen 277, 277/3. OZ člen 190.
začasna odredba – kdaj je mogoče izdati začasno odredbo – pogoji za začasno odredbo – zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – zavarovanje bodočih terjatev – neupravičena pridobitev – trditvena in dokazna podlaga
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Takšna ureditev tožeči stranki omogoča, da vloži začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, kar pa ne pomeni, da ji ni potrebno izkazati zakonskih pogojev zanjo.
plačilo šolnine - dogovor o obročnem odplačilu - prekinitev študija po plačilu prvega obroka šolnine - obveznost plačila še neplačanega dela šolnine - razlaga pogodbenih določb
Plačilo šolnine za 1. letnik znaša 3.490,00 EUR in je predvideno v enkratnem znesku. Dejstvo, da je toženki bilo odobreno plačilo v treh obrokih, ne pomeni, da v primeru izpisa ali prekinitve študija ni dolžna plačati še neplačanih obrokov šolnine, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje.
pridobitev hišne številke - vris v zemljiški kataster
Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).