Ni mogoče s preprosto računsko operacijo (seštevek deležev tožnice in delitev na polovico) ugotoviti enak odstotek (46/100) tožničinega solastninskega deleža tako na nepremičninah kot tudi premičninah, pri tem pa se sklicevati na prosti preudarek po določbi 223. člena ZPP/77.
Urgenca za pospešitev postopka, ki zgolj opozarja na prepočasno delovanje sodišča, ni obrazložena vloga, zato gre odvetniku nagrada le za kratek dopis, ne pa po vrednosti predmeta izvršbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 51, 51/2, 52. ZIP člen 251c, 251c.
nepremičnina - nedopustnost izvršbe - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - upravljanje in razpolaganje s skupnim premoženjem zakoncev
Za odločitev v pravdi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnin, katerih zemljiškoknjižni lastnik je nakdanji tožničin mož, tožnica pa zatrjuje, da so te nepremičnine njuno skupno premoženje, je kot bistveno najprej treba rešiti vprašanje, od kdaj do kdaj je trajala zakonska zveza tožnica z njenim nekdanjim možem in ali je bila sporna nepremičnina pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. Če se ugotovi, da predmetne nepremičnine predstavljajo skupno premoženje nekdanjih zakoncev, pa je v nadaljevanju treba ugotoviti, ali jih je tožničin mož obremenil brez ženinega soglasja. Če je bilo temu tako, je predmet izvršbe lahko le 1/2 nepremičnin, saj jih je tožničin mož lahko obremenil le do višine svojega deleža na skupnem premoženju. Dobrovernost toženca pri sklepanju sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice s tožničinim nekdanjim možem za odločitev ni bistvena okoliščina, saj so bile predmet sporazuma nepremičnine in ne premičnine.
Ugotovitve datuma začetka zavarovanja ni dovoljeno zahtevati z ugotovitveno tožbo. Bistveno vprašanje je, ali je tožena stranka tožnika pravilno in pravočasno obvestila, da ne more skleniti zavarovalne pogodbe pod pogoji ponudbe.
Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata zakonca nerazdelno, zato okoliščine, da toženka ni edina lastnica stanovanja ter da stanovanja v spornem obdobju ni uporabljala, je ne razbremenjujejo plačila stroškov stanovanja.
Razlog za pripor po II. odst. 307. člena ZKP je podan, če se obdolženec naklepno očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
Ker podatki spisa potrjujejo trditev v pritožbi, da je obdolženka v obeh primerih, ko se ni udeležila naroka, zaspala in na sodišče prišla z zamudo oziroma se je po telefonu opravičila, ni izkazano, da se je obdolženka naklepno in očitno izmikala postopku.
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3, 273, 273/1, 273/1-3.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba
V pravdi zaradi prepovedi vznemirjanja, za izdajo začasne odredbe s prepovedjo posegov zadošča, da je sporno nepremičnino mogoče identificirati, ne glede na zemljiškoknjižno stanje.
Če tožeča stranka uveljavlja ugotovitev ničnosti pogodbe - predpogodbe, ne teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, zato predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi ni utemeljen.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408, 403, 404, 405, 406, 407, 408. SZ člen 129, 129/3, 129, 129/3. ZSR člen 40, 40.
službeno stanovanje - pravica do odkupa stanovanja - začasna uporaba - dodelitev stanovanjske pravice - alternativna obveznost
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu - pogoj
Tožnik, invalid III. kategorije, kateremu je delovno razmerje prenehalo sporazumno, poleg tega pa se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil na zavodu za zaposlovanje, ni upravičen do pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oz. zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. čl.
ZPIZ, saj morata biti za priznanje te pravice izpolnjena oba pogoja kumulativno, in sicer da invalidu II. ali III. kategorije invalidnosti preneha delovno razmerje neodvisno od njegove volje in da se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi na zavodu za zaposlovanje.
Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog umaknil. Gre za situacijo, ko upnik takse sploh ne plača in ne za situacijo, ko ne predloži potrdila.