Količina lesa, ki ga je toženi stranki dobavila tožeča stranka, je bila sporna. Prvostopno sodišče bi zato moralo ugotoviti tudi to sporno dejstvo. Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 24, 24/1, 24/3.
pritožba - nedovoljena pritožba
Ker je pritožbo (ki je tudi sicer prepozna) vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj v tem postopku sploh nima položaja izvršilne stranke na aktivni strani, je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril.
Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
V obravnavanem primeru ne gre za litispendenco, pač pa za nov (in edini) predlog za izvršbo, s katerim želi upnik doseči, da sodišče prisilno izvrši sodno odločbo.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
Določba 2. odst. 4. člena ZTLR se smiselno uporablja tudi za služnostno pravico. V nasprotju z njenim namenom je, če poskuša služnostni upravičenec lastniku zemljišča prepovedati vožnjo po poti, ki jo je za svoje potrebe uredil na lastnikovem zemljišču.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju spada med aleatorne pogodbe (pogodbe o tveganju) zato čas izpolnjevanja pogodbe preživljalke ni bistven za njeno veljavnost.
Okoliščina, da je obtoženka del naročenega blaga plačala ter v ta namen tudi odprla žiro račun in za svoje poslovanje najela poslovni prostor, nedvomno ne pritrjuje trditvam v obtožnici, vloženi za kaznivo dejanje goljufije, da je ravnala z goljufivim namenom že ob sklenitvi pogodbe z oškodovancem, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko jo je v dvomu oprostilo. Višje sodišče je zato pritožbo državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.
pravica do izplačila odpravnine - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje
Pravico do odpravnine ima tisti, ki ima pravico do trajne uporabe stanovanja. Lastnik stanovanja ne bi bil dolžan skleniti najemne pogodbe zaradi obstoja okoliščin po I. odst. 148. čl. SZ, pa je kljub temu z imetnikom stanovanjske pravice sklenil najemno pogodbo za manjše stanovanje zato, da je ta izpraznil večje stanovanje. Sodišče mora ugotavljati obstoj okoliščin iz I. odst. 148. čl., ker najemna pogodba ni bila sklenjena na podlagi 147. čl. SZ (le tako sklenjena pogodba namreč preprečuje ponovno ugotavljanje obstoja teh okoliščin).
Glede na to, da 35.člen ZIZ govori o krajevni pristojnosti sodišča po prvo navedenem izvršilnem sredstvu, gre zaključiti, da do atrakcije krajevne pristojnosti enega izvršilnega sodišča k drugemu izvršilnemu sodišču pride le v primeru začetne objektivne kumulacije sredstev oziroma predmetov izvršbe, torej le v primeru, ko upnik z enim predlogom za izvršbo istočasno predlaga več izvršilnih sredstev za izterjavo njegove terjatve.