V obravnavanem primeru ne gre za litispendenco, pač pa za nov (in edini) predlog za izvršbo, s katerim želi upnik doseči, da sodišče prisilno izvrši sodno odločbo.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da so bila storitve opravljene nekvalitetno, vendar te svoje trditve in podkrepiti z ustreznimi dokazi. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega, zato je ugovor neutemeljen.
Tožeča stranka je uspela s 74% tožbenega zahtevka, zato ji gredo po določbi 2. odst. 154. člena ZPP nadaljnji pravdni stroški le v tem procentu (31.072,60 SIT). Znižati je bilo potrebno tudi izvršilne stroške (3. točka izreka sklepa o izvršbi), vendar le na račun nižje sodne takse. Odvetniški stroški bi namreč tožeči stranki nastali v enaki višini, pa čeprav bi vložila izvršilni predlog le glede zneska, glede katerega je uspela v pravdi.
Da je toženec ključe vrat, na katerih je zamenjal ključavnico, poslal pooblaščencu tožnika, ugotovitve o tem, da je njegovo dejanje motilno, ne spreminja.
Predloga za utesnitev izvršbe ni mogoče šteti kot dopis sodišču, ampak kot obrazloženo vlogo v smislu 5. točke tarifne št. 21 Odvetniške tarife, zato je upnik upravičen do povrnitve stroškov v skladu z omenjeno določbo odvetniške tarife.
Trditev, da dolžnica nima premičnin, ki bi bile lahko predmet rubeža in prodaje iz katere bi se poplačala terjatev ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da je obtoženec najmanj osemkrat ustrelil proti oškodovancu ter mu z enim strelom zdrobil osnovni členek sredinca in bazo druge dlančnice, pri čemer glede na višino sledov najdenih izstrelkov okoli vrat barake, za katerim je stal in ustrelil nazaj oškodovanec, jasno kaže, da mu je nameraval vzeti življenje. Dejansko stanje in krivdo obtoženca je sodišče prve stopnje tako zanesljivo ugotovilo, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
Obnovo postopka smejo predlagati le stranke glavne pravde.
Predlagateljica obnove pa v glavni pravdi ni sodelovala kot stranka, prav tako ni kot stranka označena v sodbi na podlagi pripoznave, zato je njen predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje kot takega pravilno zavrglo.
fiksen posel - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe
Čeprav je v naročilnici določen datum dobave september 1994, ne gre za sklenitev fiksne pogodbe, saj ni nikjer v naročilnici določeno, da je izpolnitev obveznosti v tem roku bistvena sestavina pogodbe, prav tako ni določeno, da se bo pogodba štela za razdrto, če ne bo izpolnjena v določenem roku, to pa ne izhaja niti iz narave posla.
ZTLR člen 70, 70/2, 78, 78/1, 70, 70/2, 78, 78/1. ZPP (1977) člen 370, 370.
motenje posesti
Če je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je potrebno izpodbijano sodbo kajpak razveljaviti. Pravde zaradi motenja posesti niso glede tega nikakršna izjema.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju spada med aleatorne pogodbe (pogodbe o tveganju) zato čas izpolnjevanja pogodbe preživljalke ni bistven za njeno veljavnost.
pravica do odškodnine - višina zneska - odločanje po prostem preudarku
Sodišče lahko odloči o višini zneska po prostem preudarku le, če višine zneska ni mogoče ugotoviti, ali pa le z nesorazmernimi težavami. Ne more pa odločanje po prostem preudarku nadomestiti dokazna ocena.
Tožbeni temelj oz. dejansko podlago tožbe lahko ugotavlja le sodišče prve stopnje. To so dejstva, ki jih mora najprej ugotoviti, ker je tožnik tisti, ki s tožbo začrta smer in meje obravnavanja pred sodiščem. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je opisano vlogo prepustilo toženi stranki in njene ugovore štelo za jedro spora.