denarni zahtevek - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Ker so določila sporazuma, sklenjenega med tožnico in toženko o prenehanju delovnega razmerja, o tem, da so z dnem podpisa sporazuma med strankama urejene vse medsebojne pravice in obveznosti, jasne, tožnica ni upravičena do regresa za letni dopust, saj se je s podpisom temu odpovedala.
ZPP (1977) člen 15, 354, 354/2, 15, 354, 354/2. ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
nadaljevanje prekinjenega postopka - zamuda roka - zavrženje tožbe
15-dnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Če stranka, ki je že pred začetkom stečajnega postopka vložila tožbo pred delovnim sodiščem, ne zahteva nadaljevanja prekinjenega postopka v 15 dneh od vročitve napotitvenega sklepa stečajnega senata, ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene sodbe, zato je potrebno tožbo zavreči.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - begosumnost
Obtoženec je državljan Republike Slovenije in je v Sloveniji tudi lastnik stanovanja. Zgolj dejstvo, da ni uredil spremembe stalnega bivališča, ob tem, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi obtoženec sploh vedel, da zoper njega teče kazenski postopek, kljub temu, da naj bi po storitvi kaznivega dejanja začasno odšel v tujino, še ne pomeni, da je pri obtožencu podana begosumnost kot priporni razlog iz 1. tč. prvega odst. 201. čl. ZKP.
Delodajalec lahko zakonito odloči o posamični pravici, obveznosti in odgovornosti delavca le z pismenim sklepom, ki mora zaradi delavčeve možnosti uveljavljanja pravic vsebovati izrek, obrazložitev in pravni pouk. Delavcu mora biti izdan individualni posamični akt delodajalca.
Delodajalec ni zakonito odločil o obveznosti delavca (razporeditev) s sklepom, ki ga je sprejel organ upravljanja (svet zavoda), ker delavcu ni izdal pisnega sklepa, zato delavcu pripada prejšnja plača, določena s pogodbo o zaposlitvi.
Dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ugotovi silobran na oškodovančevi strani v postopku zoper obdolženca, pa oškodovanec, ki sicer povzročitev obdolženčeve poškodbe zanika, sploh ni bil obtožen zaradi te poškodbe.
Pojma posredne posesti ni mogoče razlagati tako široko, da bi imel nekdo lako posest preko svojih mačkov. V tem primeru gre lahko kvečjemu za neposredno posest, za kar pa morajo biti izpolnjeni drugačni pogoji.
obstoj stranke - sposobnost biti stranka - fizična oseba - samostojni podjetnik
Stranka v izvršilnem postopku je lahko vsaka fizična in pravna oseba (1. odst. 77. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj stranke in sposobnost biti stranka sta procesni predpostavki, ki morata biti podani, da postopek sploh lahko steče. V danem primeru je upnik v predlogu za izvršbo z dne 28.5.1999 kot dolžnika označil "A., Agencija za zaposlovanje in posredovanje delovne sile - študentski in mladinski servis". Tako označeni dolžnik pa ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik samostojni podjetnik, zato je v skladu s 1. odst. 73. člena ZGD bistvena sestavina njegove firme tudi ime in priimek podjetnika ter oznaka "s.p.".
S plačilom odškodnine svojemu delavcu je tožeča stranka izpolnila obveznost toženke (iz naslova obveznega zavarovanja vozila povzročitelja škode), zato je izpolnjena terjatev v celoti prešla na tožnico (po pravnem pravilu prvega odstavka člena 299 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če upnik po izdaji sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sporoči, da je dolžnik del terjatve poravnal, vendar v tem delu ne umakne izvršilnega predloga, mora sodišče ne glede na to, po obrazloženem dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi razveljaviti.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - razbremenitev krivdne odgovornosti
Dejstvo, da je oče kolo z motorjem sinu celo skril, izkazuje na njegovi strani skrbnost, zaradi katere naj bi se sin ne spustil v nevarno ravnanje in je tako mogoče šteti, da je uspel dokazati, da je škoda nastala brez njegove krivde.
Ker na podlagi dokaza, da je taksni zavezanec takso za sodbo plačal, prvostopno sodišče svojega sklepa ni ustrezno spremenilo, je to storilo pritožbeno sodišče, saj mora Agencija za plačilni promet v celoti ravnati po sklepu sodišča.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, take sodbe ni mogoče preizkusiti in ta pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da obravnavano kaznivo dejanje ni bilo storjeno v silobranu ali v prekoračenem silobranu, ker okoliščina, da naj bi oškodovanka žalila obdolženca ter proti njemu pljunila, ne predstavlja takšnega napada za odvrnitev katerega, bi bila potrebna obramba, oziroma storilčevo ravnanje sploh ni bilo potrebno.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - stranska kazen - prepoved vožnje motornega vozila
Za izrek stranske kazni iz člena 39 KZ niso potrebni pogoji iz drugega odstavka 68. člena KZ, ki se nanašajo na varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, zato razlogi napadene sodbe, s katerimi prvostopno sodišče utemeljuje neizrek stranske kazni, niso sprejemljivi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je po vložitvi obtožnice obdolžencu utemeljeno podaljšal pripor, saj naj bi obravnavana štiri kazniva dejanja velike tatvine po členu 212/I točka 1 KZ storil komaj mesec dni po prihodu s prestajanja zadnje zaporne kazni zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, nahaja pa se še v sedmih kazenskih postopkih zaradi enakih oziroma hujših kaznivih dejanj zoper premoženje. Pritožbeno sodišče je zato kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika, v kateri je, sklicujoč se na 20. člen Ustave Republike Slovenije menil, da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi.