Tožeča stranka je v okviru prekluzivnega enoletnega roka iz 117. čl.
ZOR dovolj določno podala trditve o tem, da je bila pri sklepanju pogodbe s toženo stranko v zmoti glede neke okoliščine v zvezi s sklepanjem pogodbe. S svojimi kasnejšimi navedbami glede vzroka bistvenosti zmote je tožeča le konkretizirala in dopolnila svoje že dane navedbe. Dopolnitev dejanskih navedb glede že postavljenega zahtevka je mogoče tudi po izteku prekluzivnega roka.
Pri tožniku ni bilo zmote o osebi, s katero se sklepa pogodba, saj je bil tožnik ves čas prepričan, da sklepa pogodbo s tožencem, s katerim jo je tudi zares sklenil. Tožeča stranka je bila v zmoti glede okoliščine posla, kar bi glede na določila 1. odst. 61. čl. ZOR utegnila biti bistvena zmota, vendar v obravnavanem primeru sporni člen pogodbe ni odločilna okoliščina, ker za stranke ne ustvarja nikakršnih obveznosti.
Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki, kot je predpisana za glavno pogodbo. Ker je za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo predpisana oblika notarskega zapisa, mora biti tudi predpogodba za ustanovitev take družbe narejena v obliki notarskega zapisa, sicer taka predpogodba ni pravno zavezujoča.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neutemeljen ugovor dolžnika - pritožba upnika
Dolžnik sploh ne trdi, da ni dolžan plačati oz. da ni dolžan plačati toliko, kot zahteva upnik, pojasnjuje le, zakaj trenutno ne more poravnati svoje obveznosti. Takšnih trditev ni mogoče šteti niti kot navedbo odločilnih dejstev, s katerimi bi lahko uspešno nasprotoval sami terjatvi.
Do odkupa stanovanja po ugodnostih stanovanjskega zakona so upravičeni tisti, ki so imeli status imetnika stanovanjske pravice na dan uveljavitve stanovanjskega zakona. Kasnejše spremembe statusa niso pomembne.
stroški - stroški storitev za uporabo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši - sklenitev pogodbe
Iz smiselne razlage določb 26., 33. in 41. člena SZ izhaja, da je stroške obratovanja, ki po četrtem odstavku 24. člena SZ predstavljajo stroške storitev v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, torej tudi stroške za dimnikarske storitve, ki se nanašajo na skupne naprave, dolžan nositi lastnik stanovanja, če pa oddaja stanovanje v najem, ti stroški vsaj deloma bremenijo najemnika. Nikjer pa ni določeno, da bi moral te stroške plačevati upravnik večstanovanjske hiše.
Tudi v zvezi z morebitno pogodbeno podlago utemeljenosti tožbenega zahtevka je potrebno ugotoviti, da ta ne obstaja. To priznava celo pritožnik, ko navaja, da s toženo stranko ni sklenil nobene pogodbe o opravljanju dimnikarskih storitev in našteva razloge, zakaj tega ni storil.
ZPP (1977) člen 219, 299, 355/1, 219, 299, 355/1. ZOR člen 630, 630.
gradbena pogodba - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno breme
Račun tožeče stranke kot enostransko sestavljena listina bi sam po sebi zadoščal za utemeljenost tožbenega zahtevka le v primeru, če tožena stranka temu računu oziroma sklepu o izvršbi, izdanemu na njegovi podlagi, ne bi ugovarjala. Ker pa je vložila ugovor in v njem celo navedla dejstvo in dokaze, ki vzbujajo dvom o upravičenosti tožbenega zahtevka, se dokazno breme zopet prevali na tožečo stranko, ki mora z novimi dejstvi in dokazi ovreči trditve v ugovoru tožene stranke.
V 1. odst. 142. čl. ZPP/77 je določeno, da je treba med drugim tudi sodbo vročiti osebno strankam. Če vročanje po tem določilu ni uspešno, pa je treba nadaljevati vročanje po določilu 141. čl. ZPP, ne pa po določilu 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata, kar je pravilno le v primeru, kadar stranka noče prevzeti sodnih pisanj.
ZPP (1977) člen 333, 333/3, 338, 333, 333/3, 338. ZOR člen 336, 336.
pobot v pravdi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ni pa odločilo v izreku sodbe o pobotnem ugovoru tožene stranke. Po določilu 338. člena ZPP mora izrek sodbe obsegati odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom ali jih je zavrnilo in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota. Če je sodbi odločeno o terjatvi, ki jo je toženec uveljavjal z ugovorom pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve pravnomočna.
Če uveljavlja tožeča stranka v pravdi ugotovitveni zahtevek, hkrati pa predlaga izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, njen predlog ni utemeljen, če hkrati ne izkaže za verjetno, da ji bo nastala kakšna terjatev zoper toženo stranko.
Ker je izkazano, da je bila tožena stranka opominjana je v skladu s 5. odst. 7. člena v zvezi z 29. in 30. členom Zakona o sodnih taksah dolžna plačati še kazensko takso.
KZ člen 42, 42-2, 43, 43/1-2, 135, 135/1, 135/2, 135/4.
posebno huda telesna poškodba - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - prištevnost - naklep - odmera kazni - omilitev kazni
Oškodovanec je nedvomno umrl zaradi poškodb, ki mu jih je s kijem povzročil obtoženec in ne zaradi morebitnega udarca z glavo ob padcu ob pločnik, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo postavitev novega izvedenca medicinske stroke. Utemeljeno je tudi zavrnilo pregled kija in rekonstrukcije, kajti dejansko stanje je bilo v celoti razjasnjeno z izpovedbami prič ter z ogledom.
Obtoženčeve sposobnosti razumevanja in obvladovanja niso bile bistveno zmanjšane, ker je udaril oškodovanca s kijem po glavi, ki je nedvomno občutljiv vitalni del telesa in se je zavedal, da mu lahko povzroči posebno hudo poškodbo ter je v to privolil, istočasno pa bi se tudi moral in mogel zavedati, da zaradi poškodbe glave oškodovanec lahko umre, kar se je tudi v resnici zgodilo.
Glede na obtoženčeve zdravstvene razmere in časovno odmaknjenost dejanja je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo nekoliko previsoko kazen, zato je ob uporabi omilitvenih določil kazenskega zakonika v tej smeri ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter izpodbijano sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obtožencu izreklo kot primerno kazen dve leti in šest mesecev zapora.
Če vloži dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po poteku 8-dnevnega roka, pri tem pa ne gre za ugovor po 2. odst. 61. člena ZIZ, je potrebno takšen ugovor zavreči kot prepozen.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero in izbiro kazenske sankcije ter obdolžencu za obravnavani kaznivi dejanji izreklo po vrsti in višini primerno kazensko sankcijo.
javni zavod - ustanovitelj - odgovornost za obveznosti iz naslova investicij
Javni zavod (zdravstveni dom) kot pravna oseba odgovarja tudi za obveznosti iz naslova investicij, ustanovitelj pa je za te obveznosti odgovoren poleg njega.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja, da je terjatve plačal in za del terjatev priloži dokaze o plačilu, iz teh pa se ne ve kolikšen del terjatev je poravnan, je treba razveljaviti celoten sklep o izvršbi.
V 5. odst. 38. člena ZIZ je določeno, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Dolžnik je svoj dolg dvakrat delno poravnal šele po vložitvi predloga za izvršbo zato je upnica izvršilni predlog dvakrat umaknila. Ker so bili potrebni stroški tudi stroški delnega umika z dne 27.5.1999 (l. št. 3) in ne le z dne 1.6.1999 (l. št. 4), je sodišče prve stopnje s tem, ko je upnici priznalo le stroške enega delnega umika, kršilo materialno pravo.
brezuspešen poskus rubeža - naslov dolžnika - ustavitev izvršbe
Po določbi 1. odst. 29. člena ZGD je sedež družbe tisti kraj, ki je kot tak vpisan v sodni register. Kot izhaja iz podatkov sodnega registra in izpiska iz sodnega registra, ki ga je sodišče prve stopnje samo pribavilo še pred pozivom upnici, je kot sedež dolžnika še vedno vpisan naslov Dolenjska c. X, Ljubljana. Prav ta naslov pa je kot dolžnikov naslov z vlogo z dne 27.1.1995 (list.št. 9) označila tudi upnica. Ker je sodišče prve stopnje imelo te podatke, za poziv z dne 7.5.1999 ni bilo podlage, zato je nepravilen tudi izpodbijani sklep.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
priporni razlog - ponovitvena nevarnost
V izpodbijani odločbi je ponovitvena nevarnost glede na predkaznovanost za enako kaznivo dejanje in glede na način storitve obravnavanega kaznivega dejanja še vedno podana. Zato je bil pripor utemeljeno podaljšan.