odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožena stranka bi morala poskrbeti za dodatno zaščito nizkega štedilnika s postavitvijo zaščitne zaslonke in poučiti tožnico o nevarnosti dela na ali ob nizkem štedilniku. Ker tega ni storila, je tožena stranka tožnici odgovorna za škodo, ki jo je slednja utrpela v delovni nesreči. Tožena stranka bi po 1. odst. 154. člena ZOR morala dokazati, da za to škodo ni kriva, kar ji pa ni uspelo, kot tudi ne, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode.
Priporni razlog ponovitvene nevarnosti je obrazložen s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih je prvostopenjsko sodišče ob ugotovitvi obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor. Izpovedbe priče S.K. in oškodovancev hkrati s potrdili o zasegu predmetov in izvedeniškim mnenjem grafologinje so vsekakor okoliščine, ki potrjujejo zaključke sodišča prve stopnje glede obstoja utemeljenosti suma, vse navedene dokaze pa potrjuje še obdolženčevo pisno priznanje in obžalovanje.
Tožbe za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče vložiti zoper "neznane dediče" zemljiškoknjižnega lastnika. Tako označeni toženi stranki tudi ni mogoče postaviti začasnega zastopnika v smislu 84. člena ZPP.
razmerja med izvenzakonskima partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - zahtevek za preživnino po razpadu izvenzakonske skupnosti - verzijski zahtevek
Preživninski zahtevek se lahko po 81. členu ZZZDR le izjemoma uveljavlja kasneje in ne takoj po razpadu izvenzakonske skupnosti, in sicer, če ga izvenzakonski partner iz upravičenih razlogov ni uveljavljal takoj, ob tem, da to stori takoj potem in ob nadaljnjem pogoju, da so okoliščine, na katere se opira tak zahtevek, obstajale že v času razpada izvenzakonske skupnosti. Aktivno legitimiran za verzijski zahtevek je tako po 218. členu ZOR kot tudi po 133. členu ZZZDR (lex specialis) tisti, ki je imel izdatke s preživljanjem preživninskega upravičenca in ne oseba, zaradi katere so nastali (preživljana oseba).
dolžnost kontrahitranja - sklenitev pogodbe - nastanek škode
Za obstoj odškodninske odgovornosti po čl. 183 ZOR mora zaradi tega, ker tožena stranka ni pravočasno sklenila prodajne pogodbe, tožeči stranki nastati škoda, da bi bil njen zahtevek na tej podlagi utemeljen.
Če se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil le eden izmed navadnih sospornikov (delodajalec in zavarovalnica zaradi plačila rente), je postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna zoper ostale (navadne) sospornike. Zato lahko pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo le glede tistega sospornika, ki se je pritožil, ne pa tudi glede ostalih.
Kolektivna pogodba elektrogospodarstva Slovenije člen 32. ZDSS člen 19.
razporeditev delavca na delo v drug kraj - oddaljenost kraja - prevoz na delo in z dela
Pri razporeditvi delavca iz kraja v kraj je prepuščeno izbiri delavca, ali bo za prevoz na delo in z dela uporabil lastno prevozno sredstvo ali javno prevozno sredstvo. Pri presoji zakonitosti take razporeditve je po določbi 32. člena Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva (Uradni list RS, št. 38/96) odločilen čas, ki se za pot na delo in z dela porabi z javnimi prevoznimi sredstvi, zato sklep delodajalca, da delavcu pripada kilometrina za prevoz na delo z osebnim avtom, ne more vplivati na zakonitost razporeditve.
ZTPDR člen 67, 67/1, 67/3, 67, 67/1, 67/3. ZPP člen 154, 154/1, 166, 373, 373-4, 154, 154/1, 166, 373, 373-4.
disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Če je generalni direktor tožene stranke zvedel za očitano disciplinsko kršitev dne 17.1.1996, bi morala biti zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vložena najkasneje do 17.4.1996. Ker je bila zahteva vložena šele 19.6.1996, torej po izteku trimesečnega subjektivnega zastaralnega roka, je začetek disciplinskega postopka zastaral, zato sta sklepa disciplinskih organov nezakonita.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2, 353, 353/1, 365, 365/1, 365/2. ZNZ člen 91. ZDDO člen 6, 30, 72, 6, 30, 72. ZTPDR člen 23, 83, 83/2, 23, 83, 83/2. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravica do sodnega varstva - pravnomočen sklep o razporeditvi - mnz
1. Sodišče ne sme odločati po vsebini o zakonitosti odločbe o razporeditvi, če tožnik za varstvo svojih pravic ni sprožil predhodnega ugovornega postopka pri delodajalcu po določbi 72. člena ZDDO, ker po določbi 2. odst. 83. člena ZTPDR nima pravice do sodnega varstva.
2. Prva razporeditev delavca MNZ temelji na 91. členu Zakona o notranjih zadevah (Ur. l. SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Ur. l. RS, št. 19/91 in 4/92), druga oz. vse nadaljne razporeditve pa temeljijo na 6. in 30. členu ZDDO.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da ugovarja računu št. 52/98 (priloga A5), ker mu je g. S... kot kooperant izstavil 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s čimer je navedel dejstva s katerimi je svoj ugovor utemeljeval, vendar pa za to trditev ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve, da je valuta na računu št. 3/99 (priloga A8) 15 dni od izstavitve računa, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Prav tako ne navede zoper katere izvršilne stroške ugovarja in tudi ne katere zamudne obresti po katerih računih naj ne bi bile upravičene. K tem svojim trditvam pa tudi ne predloži drugačnega izračuna zamudnih obresti. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo, v katerem pravna oseba kot pravdna stranka navede, da se ga ne more udeležiti zaradi službene zadržanosti in neodložljivih poslov, ni utemeljen.
ZPP člen 137, 180, 180/3, 180/4, 137, 180, 180/3, 180/4.
sodna taksa
Če stranka ne plača sodnih taks po opominu, in tudi niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po določbi 4. odst. 180. čl. ZPP-99 in 3. odst. 18. čl. ZPP-99 šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
Izvršitev nedokončnega sklepa disciplinske komisije, s katerim je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, pomeni samovoljno ravnanje delodajalca, ki ni odločil o ugovoru delavca, zato je podan zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe, po kateri je delodajalec dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače, kot če bi delal, upravičen pa je delavca tudi pozvati nazaj na delo.
trditveno in dokazno breme - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče prve stopnje sodbo obrazloži s tem, da tožena stranka ni navedla konkretnih dejstev in predložila dokazov zanje, taka ugotovitev pa ni pravilna, je treba sodbo razveljaviti zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Nosilec zavarovane blagovne znamke, po kateri se prepoznajo alinimirani industrijski izdelki lahko v smislu člena 17 ZGD prepove uporabo take znamke v registrirani firmi druge gospodarske družbe zaradi nedovoljene sestavine firme.
ZPP (1977) člen 338, 338/3, 369, 369/1, 338, 338/3, 369, 369/1. ZOR člen 154, 154/1, 200, 154, 154/1, 200. ZDSS člen 23, 23/1, 23, 23/1.
prenehanje delovnega razmerja - reparacija - odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja
Tudi za odškodnino iz naslova negmotne škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, morajo biti izpolnjene vse štiri predpostavke oz. pogoji za odškodninsko odgovornost po splošnih načelih odškodninskega prava. V primeru, da le ena od njih ni podana, je treba tožbeni zahtevek po temelju zavrniti.