ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZPP člen 25.ZJU člen 5, 24, 100.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prepoved opravljanja dejavnosti - javni uslužbenec
V primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 100. člena ZJU je nadaljnji obstoj delovnega razmerja delavca v državnem organu pogojevan s prepovedjo opravljanja takšne dejavnosti. Na podlagi citiranega določila ZJU se torej določi obveznost (prepoved), ki jo mora delavec v okviru sklenjenega delovnega razmerja spoštovati.
poroštvo - osebno poroštvo - opravičljiva zmota - pravna zaveza v tujem jeziku
Revident je poroštveno izjavo podpisal prostovoljno in hkrati pristal na podpis izjave v nemškem jeziku. Neuspešno je revidentovo sklicevanje na zmoto, ki naj bi bila podana ob nastanku enostranskega in pravočasno nikoli izpodbijanega pravnega posla, saj so roki iz 117. člena ZOR že potekli.
V prvem delu dogodka je šlo za drugotoženčevo odvračanje tožnikovega protipravnega napada, torej za lastno obrambo, zaradi česar je bila izključena protipravnost in s tem odškodninska odgovornost drugega toženca. V drugem delu dogodka naj bi šlo za brcanje v tožnikovo glavo, ki ni dokazano. Predvsem pa ni dokazana vzročna zveza med zatrjevanim ravnanjem tožencev in škodo, ki je nastala tožniku. Nedokazano je ostalo, da tožnikova poškodba glave izvira iz brcanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odvzem poslovne sposobnosti
V obravnavanem primeru je odločilnega pomena okoliščina, da je bil postopek za odvzem poslovne sposobnosti udeležencu uveden po uradni dolžnosti in da ga je sprožilo okrajno sodišče, pred katerim teče večina tistih postopkov, v katerih je imenovani udeležen. Če bo o utemeljenosti odvzema njegove poslovne sposobnosti odločalo isto sodišče, bi to lahko zlasti pri udeležencu kot stranki tega postopka vzbudilo vtis pristranskosti, hkrati pa bi moglo negativno vplivati tudi na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku pred sodiščem, ki je po uradni dolžnosti tudi uvedlo oziroma sprožilo postopek.
ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7/5-b.ZUJIK člen 24, 83, 85. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 9, 11.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje – samozaposleni v kulturi
Iz določb ZUJIK in Uredbe o samozaposlenih v kulturi izhaja, da je pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje opredeljena kot pravica do socialnega prejemka. Za priznanje te pravice je odločilen premoženjski cenzus. Namen plačila prispevkov je reševanje socialne varnosti upravičenca zaradi njegovega slabšega dohodkovnega položaja (ki mu obenem ne omogoča normalnih pogojev za delo).
podlage odškodninske odgovornosti - nastanek premoženjske škode - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na ugotovitvi, da tožnik v času rušenja ni imel v šupi shranjenih stvari, za katere je zahteval plačilo odškodnine.
Zato je zaman tudi tožnikovo zavzemanje za uporabo določbe 216. člena ZPP. Če škode ni, uporaba te določbe sploh ni možna, saj manjka eden izmed nujno kumulativno podanih pogojev za nastanek odškodninske obveznosti.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico - sklenitev sporazuma - soglasje volj - zastopanje po odvetniku - pravdno pooblastilo - sodna poravnava
Pravdno pooblastilo se vedno nanaša na tisto zadevo, v kateri ga pooblaščenec ali pooblastitelj predloži sodišču.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - glavna in postranske terjatve - zamudne obresti - tolarska protivrednost glavnice - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, od katere je odvisna pravica do revizije, se ravna po višini glavnice. Ta pa glede na formulacijo tožbenega zahtevka in izrek zavrnilne pravnomočne sodbe v obravnavanem primeru znaša "tolarsko protivrednost 6.000 USD po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 1.11.1994" - gre torej za po višini opredeljeno tolarsko in ne morda devizno oziroma valutno terjatev.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZS člen 101, 101/1, 101/1-3. ZPPSL člen 141, 142, 144.ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - spor med dvema upnikoma
Ne glede na dejstvo, da v tem sporu zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve formalno ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, temveč za spor med dvema stečajnima upnikoma, sama vsebina določb ZPPSL (po katerih je upnik, čigar terjatev je prerekana, napoten na postopek za ugotovitev prerekanja terjatve) pove, da je bistvo spora drugje. V postopku se bo moral ugotoviti obstoj uveljavljenih terjatev, ki obstajajo v razmerju med delavcem in delodajalcem. To pomeni, da gre formalno za posreden, vsebinsko pa za neposreden individualni delovni spor.
denacionalizacija - status zemljišča ob podržavljenju - odškodnina - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - dokazni standard
Po prepričanju revizijskega sodišča, smernic (programskih elementov) ni mogoče razumeti v smislu, da le-te predstavljajo "načrt stanovanjske in komunalne gradnje", temveč kot zametke, ki z določeno mero verjetnosti do takšnega načrta lahko pripeljejo (ni pa nujno).
ZDDPO člen 64, 65. ZDDPO (1990) člen 21, 21/2. ZDavP člen 112.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - sprememba zakona - uveljavljanje davčne olajšave - prehodne določbe
Med prehodnimi določbami ZDDPO je v 64. členu določeno (le to), da lahko z uveljavljanjem davčne olajšave po 21. členu ZDDPO (1990) do izteka tam določenih obdobij nadaljujejo le tisti zavezanci, ki so tako olajšavo uveljavili na podlagi ZDDPO(1990). Ker je tožeča stranka prvi dobiček izkazala šele za leto 1995, v letu 1996 ni mogla uveljaviti davčne olajšave iz 21. člena ZDDPO(1990), ker od 1.1.1994, ko je začel veljati novi ZDDPO, za novo uveljavljanje te davčne olajšave ni (bilo več) pravne podlage.
Očitne pomote vložnika po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. Obravnavana revizija je naslovljena na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, zato tožnikove revizije ni mogoče šteti za pravočasno na podlagi šestega odstavka 112. člena ZPP.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava za investicije - stanovanjska stavba
Davčna olajšava po 39. členu ZDDPO se prizna tudi za investicije v teku, če je investicija vnešena v poslovne knjige in so za verjetne izkazani vsebinski pogoji za uporabo osnovnega sredstva.
Toženec ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi prispevka oškodovanke. Tožnica glede na svoje znanje in izkušnje s konji pri nastanku škode zmožna razsojati, zato bi morala ravnati bolj skrbno in gibanje v hlevu prilagoditi svojim izkušnjam. Če bi se v hlevu gibala v varni razdalji, bi nesrečo (konj ji je odgriznil del ušesa) lahko preprečila. Sodišči sta pravilno presodili, da sta za škodo odgovorna tudi njena starša, ki sta mladoletno tožnico pustila pri tožencu brez varstva in nadzora.
Za škodo, ki jo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge, odgovarjajo povzročitelji solidarno le, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev (tretji odstavek 206. člena ZOR). Ker sta sodišči ugotovili toženčev delež pri škodi, sta pravilno ravnali, ko sta ga obsodili le na plačilo njegovega deleža pri škodi (prvi odstavek 412. člena ZOR).
dokazovanje - izvedenec - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo relevantna dejstva, ki predstavljajo podlago izpodbijane sodbe.
razlastitev - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZTLR člen 14.SPZ člen 66.ZOR člen 210, 219, 380, 380/3, 939.OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporaba dela nepremičnine, večjega od solastniškega dela - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - korist toženca - prikrajšanje tožnika
Določbo 198. člen OZ je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejena v 190. členu OZ. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne izraze (npr. izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek nove obveznosti in podobno), vendar mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
neveljavnost pogodbe - zakupna pogodba - ničnost - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičini
Tožnik zatrjuje, da je s sporno zakupno pogodbo prizadet kot lastnik, ker je ne-lastnik parcel brez njegovega soglasja oddal v zakup tuje zemljišče. ZTLR je omogočal učinkovito varstvo lastninske pravice s tem, da je v 37. členu omogočal, da lastnik kadarkoli in zoper kogarkoli lahko zahteva vrnitev individualno določene stvari, katere lastnik je. Če bi tožnik vložil ustrezno tožbo in bi toženke ugovarjale, češ da je njihov pravni prednik sklenil zakupno pogodbo, bi moralo sodišče o veljavnosti pogodbe odločiti kot o predhodnem vprašanju in tak postopek gotovo ne bi bil daljši, kot v danem primeru, ko je tožnik s posebno tožbo najprej uveljavljal ničnost pogodbe in bi šele nato vložil lastninsko tožbo.
Revizijsko sodišče ne sme sprejeti vloge razlagalca nejasnih navedb revidenta, ker bi sicer poseglo v pravice druge pravdne stranke. Nejasno označbo vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je zato treba upoštevati tako, kot če ta vrednost sploh ne bi bila označena.