razlastitev - revizija - dovoljenost - vrednost spornega predmeta - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZGO člen 3, 3/3, 33a, 33a/2, 36, 36/1.ZGO-1 člen 191, 191/2. ZUN člen 53, 54, 54/1.ZUP člen 147.ZUS-1 člen 59, 59/2, 74, 74/3, 74/4.
enotno dovoljenje za gradnjo - rušenje objektov - pravica graditi - predhodno vprašanje v upravnem postopku - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Na podlagi predloženih podatkov in listin, in sicer zemljiškoknjižnega izpiska, v katerem je vpisana plomba za vknjižbo lastninske pravice v korist investitorice, in v obliki notarskega zapisa, sklenjene pogodbe o pripojitvi, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je investitorica izkazala pravico graditi na predmetnih zemljiščih. Ker je prizadeta stranka glede na navedeno lastnica predmetnih zemljišč, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni podana kršitev 147. člena ZUP glede prekinitve postopka izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo in rešitve predhodnega vprašanja lastništva spornih zemljišč. Prav tako ni bilo razlogov za prekinitev gradbenega postopka zaradi predhodne rešitve denacionalizacijskega vprašanja. Iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1730/94 z dne 3.4.1996 izhaja, da ni pogojev za vračanje predmetnih zemljišč v naravi, saj je bil s citirano sodbo zavrnjen predlog tožnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka, med drugim tudi glede spornih zemljišč. Poleg tega pa so bili objekti, ki so predmet rušenja po predmetni odločbi, zgrajeni po podržavljenju.
ZTLR člen 14.SPZ člen 66.ZOR člen 210, 219, 380, 380/3, 939.OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari - uporaba dela nepremičnine, večjega od solastniškega dela - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena obogatitev - korist toženca - prikrajšanje tožnika
Določbo 198. člen OZ je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejena v 190. členu OZ. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi. To pomeni, da je predpostavka obogatitvenega zahtevka tudi prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena. Prikrajšanje ima lahko različne izraze (npr. izguba pravice, zmanjšanje premoženja, nastanek nove obveznosti in podobno), vendar mora biti vselej konkretno in realno. Zgolj dejstvo, da solastnik stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, pa ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve.
OZ člen 333.ZUJIK člen 74, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93.
izpraznitev kulturnega doma - javna kulturna infrastruktura - pogodba o uporabi javne kulturne infrastrukture - prenehanje trajnega razmerja - vložitev tožbe
Prenehanje trajnega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, je dispozicija strank takšnega razmerja. Prenehanje nastane, ko ena od strank izjavi svojo voljo, da želi doseči prenehanje. Volja se izjavi s posebno izjavo - odpovedjo. Kadar pa želi zakonodajalec doseči višjo stopnjo varstva določenih oseb v trajnem razmerju, pa s posebnim pravilom določi, da je odpoved mogoča samo z vložitvijo tožbe. Navedenega ZUJIK ne predpisuje.
denacionalizacija - možnost prejetja odškodnine od tuje države
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, saj to izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, da je bila z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.5.1951 odrejena sekvestracija vsega premoženja M.V. (tožnikove tete) v smislu Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (ZZPIZ). Iz zemljiške knjige pa izhaja, da je bila sporna parcela v državno last prenešena na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 3.4.1959, izdanega zaradi zemljiškoknjižne izvedbe sklepa o zaplembi z dne 21.1.1959, izdanega v času, ko je prejšnja lastnica M.V. že bila ameriška državljanka (ameriško državljanstvo je pridobila, kar ni sporno, 18.10.1955). Glede na to je imela po Sporazumu med Vlado FLRJ in Vlado ZDA z dne 5.11.1964 pravico za odvzeto premoženje dobiti odškodnino od ZDA ter jo ta okoliščina zato po 2. odstavku 10. člena ZDen iz denacionalizacije izključuje.
neveljavnost pogodbe - zakupna pogodba - ničnost - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičini
Tožnik zatrjuje, da je s sporno zakupno pogodbo prizadet kot lastnik, ker je ne-lastnik parcel brez njegovega soglasja oddal v zakup tuje zemljišče. ZTLR je omogočal učinkovito varstvo lastninske pravice s tem, da je v 37. členu omogočal, da lastnik kadarkoli in zoper kogarkoli lahko zahteva vrnitev individualno določene stvari, katere lastnik je. Če bi tožnik vložil ustrezno tožbo in bi toženke ugovarjale, češ da je njihov pravni prednik sklenil zakupno pogodbo, bi moralo sodišče o veljavnosti pogodbe odločiti kot o predhodnem vprašanju in tak postopek gotovo ne bi bil daljši, kot v danem primeru, ko je tožnik s posebno tožbo najprej uveljavljal ničnost pogodbe in bi šele nato vložil lastninsko tožbo.
Zapisnik, sestavljen pred sodnikom, o tem, da je bila sklenjena in podpisana darilna pogodba med tožničinim pokojnim očetom in prvo toženko, in o vsebini te pogodbe je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, torej, da je pokojni tožničin oče darilno pogodbo podpisal.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s kolesarjem - ravnanje oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Res je, da bi lahko toženkin zavarovanec preprečil trk s tožnico, če bi vozil z nekoliko nižjo hitrostjo in če bi tožnico obvozil po desni in ne levi strani, vendar pa je glavni vzrok konkretne nezgode nedvomno v ravnanju tožnice, ki je spremenila smer svoje vožnje, ne da bi se poprej prepričala, ali lahko to stori brez nevarnosti za druge udeležence v cestnem prometu, in ne da bi namero pravočasno in nedvoumno nakazala s predpisanim znakom, kot ji to narekuje 23. člen ZVCP. Revizija tako neupravičeno minimalizira tožničino hudo kršitev cestnoprometnih predpisov. Glede na navedeno je tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravno pravilen zaključek nižjih sodišč, da je prispevek toženkinega zavarovanca k nastanku škode 50 % in nič več.
Toženec ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi prispevka oškodovanke. Tožnica glede na svoje znanje in izkušnje s konji pri nastanku škode zmožna razsojati, zato bi morala ravnati bolj skrbno in gibanje v hlevu prilagoditi svojim izkušnjam. Če bi se v hlevu gibala v varni razdalji, bi nesrečo (konj ji je odgriznil del ušesa) lahko preprečila. Sodišči sta pravilno presodili, da sta za škodo odgovorna tudi njena starša, ki sta mladoletno tožnico pustila pri tožencu brez varstva in nadzora.
Za škodo, ki jo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge, odgovarjajo povzročitelji solidarno le, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev (tretji odstavek 206. člena ZOR). Ker sta sodišči ugotovili toženčev delež pri škodi, sta pravilno ravnali, ko sta ga obsodili le na plačilo njegovega deleža pri škodi (prvi odstavek 412. člena ZOR).
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2, 200, 203, 414, 414/1, 414/2. OZ člen 1060. ZD člen 142, 142/1, 142/2. ZPP člen 196, 339, 339/2, 339/2-14, 370, 370/3.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo s povečano nevarnostjo - gostinski lokal - redarska služba - solidarna odgovornost dedičev - solidarni dolžniki
Tožnik je opravljal delo redarja, v okviru katerega je moral iz gostinskega lokala odstranjevati vinjene osebe, ki povzročajo konflikte ali so njihovi potencialni povzročitelji. Opravljanje takega dela predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
Neredi v gostinskih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače in kjer se zadržuje večje število ljudi, so predvidljivi. Drugotoženec bi moral in mogel pričakovati, da imajo lahko nekateri gostje pri sebi nevarne predmete in da jih lahko - zlasti v vinjenem stanju - tudi uporabijo.
Tožnik s trditvijo, da se sporne nepremičnine niso mogle šteti za kmetijska zemljišča (ker so bili sprejeti prostorski izvedbeni akti), postavlja pod vprašaj obseg družbenega kapitala, ki je bil predmet lastninskega preoblikovanja.
Če se tožnik ni strinjal z obsegom družbenega kapitala (oziroma vsebino otvoritvene bilance), bi moral to na ustrezen način uveljavljati v samem postopku lastninskega preoblikovanja.
Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetja, spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Posojilna pogodba ni realen kotrakt, kar sta sodišči prve in druge stopnje upoštevali in sta izhajali iz obstoja pogodbe, pri tem pa sta ugotovili, da je tožnica denar izročila. Zato sta tožencu tudi naložila vrnitev izročenega zneska z ustreznimi obrestmi.
dokazovanje - izvedenec - razlogi za revizijo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zato ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo relevantna dejstva, ki predstavljajo podlago izpodbijane sodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 9, 9/1.
denacionalizacija -revizija - dovoljenost - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo upravičenca - zelo hude posledice
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.
ZPP člen 17, 17/2, 47, 47/1, 61.ZMZPP člen 48, 49. ZIZ10, 10/1, člen 266.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost revizije zoper sklep o začasni odredi - zavrženje revizije
Sodišče tudi o absolutni nepristojnosti (oziroma o pomanjkanju jurisdikcije) odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana. Ob takšnem pristopu k vprašanju pristojnosti se pokaže, da je slovensko (mariborsko) sodišče pristojno za toženca že po načelu actor sequitur forum rei.
upravni spor – omejevalna ravnanja – prepoved zlorabe prevladujočega položaja – pojem zlorabe – zloraba na „sosednjem“ trgu, kjer ni prevlade – določanje neenakih pogojev za primerljive posle v razmerjih z različnimi sopogodbeniki
Določbe 10. člena ZPOmK ne izključujejo možnosti, da bi se zloraba prevladujočega položaja pokazala na drugem trgu, kot je ta, na katerem obstaja prevlada, in sicer ne glede na to, ali tudi na drugem trgu obstaja prevlada. Pogoj je, da sta oba trga dovolj povezana, tako da ravnanje na prvem lahko povzroči protikonkurenčne učinke na drugem („sosednjem“) trgu. Takšno je tudi utrjeno stališče SES. Zloraba je torej mogoča tudi v takšni obliki, da se je „dejanje zlorabe zgodilo na trgu govorne telefonije, učinki tega dejanja pa se kažejo na trgu internetnih storitev“.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001285
ZPP člen 4, 281, 285, 286, 286/4, 310, 310/2, 314, 314/3, 339, 339/2-14, 360, 377.OZ člen 376, 1060.ZOR člen 278, 278/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbe
Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.
Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.
Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
ZUS-1 člen 55, 55/2, 70, 70/2, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 91. CZ (1995) člen 52, 52/1-2, 52/3. ZUP (1986) člen 183, 183/1, 189.
uvrstitev blaga v carinsko tarifo - strokovno mnenje carinskega laboratorija - naknadni obračun carinskega dolga - postavitev izvedenca - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Revident je ves čas nasprotoval uvrstitvi blaga v tarifno oznako KNCT, določeno s strani carinskih organov, vendar nestrinjanje z uvrstitvijo v tarifno oznako KNCT ne pomeni nestrinjanja z ugotovljenim dejanskim stanjem. Dejansko stanje je torej ostalo nesporno in ker je dokaz z izvedencem namenjen ugotavljanju dejanskega stanja, z zavrnitvijo tega dokaznega predloga sodišče prve stopnje ni kršilo revidentove pravice do izjave.
invalidnost - poklicna bolezen - bolezen - pravice iz invalidskega zavarovanja
Pri boleznih tožnice ne gre za nobeno od bolezni, ki bi jih na podlagi predpisov lahko šteli za poklicno bolezen. Le take bolezni pomenijo posebej zavarovano tveganje, ki v (obveznem) invalidskem zavarovanju lahko zagotavlja tudi določene pravice iz zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji.