CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 75, 75/2, 85, 85/1.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti - ponarejena izjava na računu - subjektivni rok za obnovo - nova dejstva in novi dokazi - verodostojnost potrdila o poreklu - pooblastilo ministra državni podsekretarki - položaj špediterja v carinskem postopku - pooblaščenec po zaposlitvi
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic.
CZ člen 6, 154, 154/5.ZCS-1 člen 2, 12, 12/1-12.ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-5, 263, 263/2.ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 75, 75/2, 85, 85/1.ZPP člen 11.
obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti – ponarejeno potrdilo o poreklu – uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti subjektivni rok za obnovo – nova dejstva in novi dokazi – verodostojnost potrdila o poreklu – glavna obravnava – združitev revizijskih postopkov
Ker je v obravnavani zadevi odločilno samo to, ali je utemeljena obnova postopka (gre zgolj za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva), niso relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na kršitev načela zaslišanja stranke. V obnovi po uradni dolžnosti se postopek začne po uradni dolžnosti in se razmerje med organom in stranko vzpostavi šele s sklepom o obnovi, zato pred tem ni mogoče sodelovanje stranke v postopku. Tožeča stranka pa bo lahko v obnovljenem postopku v celoti uveljavljala ugovore in predlagala vse dokaze za obrambo svojih pravic. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
ZUS člen 85, 85/1-1, 85/1-2, 85/1-3, 85/1-7, 85/1-9.ZUS-1 člen 96, 96/1-1, 96/1-2, 96/1-9, 16, 16/1-3.
obnova sodnega postopka – obnovitveni razlog
Odločilna dejstva je pritožbeno sodišče ugotovilo na podlagi podatkov in listin v spisu, pri odločitvi pa je upoštevalo trditve, ki jih je postavila sama tožeča stranka. Nestrinjanje z dokazno oceno sodišča pa ni obnovitveni razlog. Zato obnovitvenega razloga po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS (sedaj 1. točka 1. odstavka 96. člena ZUS-1) stranka ne more utemeljevati. S pavšalnim sklicevanjem na obnovitvena razloga iz 3. in 7. točke 1. odstavka 85. člena ZUS, brez ustrezne trditvene podlage, pa predlagatelj tudi ni izkazal verjetnosti obstoja navedenih obnovitvenih razlogov. Obnovitveni razlog po 9. točki 85. člena ZUS (sedaj 9. točki 96. člena ZUS-1) lahko uveljavlja le prizadeta oseba (3. alinea 16. člena ZUS-1), ki bi morala biti udeležena v postopku, pa ji sodišče tega ni omogočilo. Predlagatelj tega obnovitvenega razloga ne more uveljavljati, saj je bil v prvotnem postopku tožnik.
Ker je bilo premoženje na podlagi 11. člena ZDen podržavljeno dedičema po pokojni B.B., bi tožnica bila upravičena do vrnitve premoženja, če bi dedičema bilo po 9.5.1945 priznano jugoslovansko državljanstvo. Če pa jima to državljanstvo ni bilo priznano, je v smislu 12. člena ZDen upravičenec dedičev zakonec ali njegov dedič prvega dednega reda, če je tudi njima bilo priznano jugoslovansko državljanstvo, kar pa v dosedanjem postopku ni bilo zanesljivo ugotovljeno
načelno mnenje – poseg v človekove pravice - začasna odredba
Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe namreč navedel, da zaradi objavljenega spornega načelnega mnenja močno duševno trpi, prizadeta sta njegova čast in dobro ime, povzroča mu obsojanje s strani okolice, sodelavcev in njemu bližnjih ljudi; povzroča mu celo tudi že zdravstvene težave. Teh trditev pa v obravnavanem primeru, ko je predmet upravnega spora presoja zakonitost posega v ustavno pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS) in enakega varstva pravic (22. člen URS), po presoji vrhovnega sodišča ni mogoče zavrniti kot preveč pavšalnih.
carine - revizija - pavšalne navedbe o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker je revidentka le pavšalno navedla, da vlaga revizijo po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizije ni mogoče dovoliti.
gradbeno dovoljenje – sprememba gradbenega dovoljenja – skrajšani ali redni postopek – požarna varnost
Ker gre v obravnavani zadevi za spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem z dne 2.9.2003, ti pogoji pa se nanašajo na požarno varnost rekonstruiranega objekta in sosednjih objektov, se po presoji pritožbenega sodišča glede na naravo pogojev navedeno gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano.
Revizija – dovoljenost - trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42, 42/1, 63, 63/1, 83, 83/2-2.ZUP člen 28, 28/2, 260, 260/1-1, 260/1-5.ZPP člen 11.
revizija – dovoljenost - pomembno pravno vprašanje – pooblastilo ministra – obnova carinskega postopka – združitev revizijskih postopkov
Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Glede na to, da se z obravnavanimi revizijami (ki vsebujejo enake revizijske razloge) izpodbijajo sodbe, izdane na isti pravni podlagi in ob bistveno enakem dejanskem stanju, gre torej za več postopkov o istem predmetu, ter glede na to, da sta stranki spora v vseh primerih isti, je Vrhovno sodišče te postopke združilo v skupno obravnavanje in odločanje.
zavrženje tožbe – izločitev uradne osebe – procesni sklep – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dopustnost upravnega spora
Sklep, s katerim je tožena stranka odločila o zahtevi za izločitev uradne osebe iz postopka, je procesni sklep in se z njim ne odloča o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. odstavek 5. člena ZUS-1).
Na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 o smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, velja to tudi za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje v delovnem in socialnem sporu, s katerim revizija ni bila dopuščena.
znamka – ugovor zoper registracijo znamke – relativni razlogi za zavrnitev znamke – znamka z ugledom – znana znamka – dejansko stanje
V okviru dejanskega stanja je bilo v predloženi zadevi ugotovljeno, da revidentka ni dokazala dejstev, potrebnih za uporabo zadevnih razlogov za zavrnitev znamke po točkah c) in d) 1. odstavka 44. člena ZIL-1; nedokazani sta ostali dejstvi ugleda revidentkinih znamk in njihovega statusa znanih znamk.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse – dodatek za neugodne vplive okolja – reševalec iz vode
Ker tožnikova pravica do plačila dodatka zaradi neugodnega vpliva okolja ni bila določena niti v internem splošnem aktu tožene stranke niti v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnikovo delo z vidika neugodnih vplivov okolja odstopalo od dela njegovih sodelavcev na delovnem mestu reševalec iz vode, odločitev glede priznanja tega dodatka zaradi ugotovljenega drugačnega dejanskega stanja ne odstopa od stališč, zavzetih pri odločanju v drugostopenjski zadevi, na katero se sklicuje pritožba.
odločanje o dopustitvi revizije – pogoji za revizijo – plačilo razlike plače - obračunski količnik
Revizija v individualnem delovnem sporu o plačilu razlike plače na podlagi višjega obračunskega količnika ni dovoljena, razen če je izrecno ugotovljena vrednost spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki presega 4.172,93 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ni presegala te revizijske meje in ker v zadevi revizija tudi sicer po zakonu ni bila dovoljena, je sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 utemeljeno odločalo o njeni dopustitvi oziroma nedopustitvi.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – dodatek za pomoč in postrežbo – bistveno pravno vprašanje
Bistveno za odločitev je sklicevanje sodišča na določbo 137. člena ZPIZ-1, na podlagi katere imajo ob izpolnjenih drugih pogojih pravico do dodatka za pomoč in postrežbo le tisti uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede tega vprašanja sodna odločba, na katero se sklicuje pritožba, ne zavzema stališča. Pritožba tudi ne navaja drugih odločitev vrhovnega sodišča ali višjih sodišč, v katerih bi bila glede tega vprašanja zavzeta drugačna stališča. Pritožbeni razlog odstopa od sodne prakse oziroma neenotnosti sodne prakse zato ni podan.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – zavrženje pritožbe
Na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP je predvidena pritožba le zoper nepravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni predvidena niti v ZPP niti v ZDSS-1.
znamka - preizkus prijave na absolutne pogoje za zavrnitev znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znamke - razlikovalni učinek, pridobljen z dolgotrajno uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo
Iz drugega odstavka 43. člena ZIL-1 ne izhaja, da bi moral biti razlikovalni učinek pridobljen s samostojno uporabo znamke. Način, kako se ta učinek pridobi, ni predpisan. Svojemu očitku v oporo revidentka utemeljeno uveljavlja kriterij, na katerega je v tej zvezi opozorilo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi v zadevi Nestle proti Mars („Have a break“), opr.št. C-353/03 z dne 7.7.2005, po katerem se more razlikovalnosti pridobiti tudi z uporabo znaka kot dela registrirane znamke ali z njegovo uporabo v povezavi z njo.
ZGD-1 člen 387, 387/2, 388, 590, 590/4, 590/5. ZSReg člen 13.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - obstoj znatnega interesa za hitro odločitev - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - prebitje registrske zapore
V registrskem postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je treba določbi četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1, umeščeni med določbe o pripojitvi delniške družbe k drugi delniški družbi, glede na določbo drugega odstavka 387. člena ZGD-1 uporabiti smiselno. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je namreč pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe. Pri presoji, ali znatno prevladuje interes za hitro odločitev (pred interesom za prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic), pa je potrebno oceniti vse elemente iz petega odstavka 590. člena ZGD-1.
pravno mnenje - cesija - prekinitev postopka - univerzalno nasledstvo - singularno nasledstvo - prenehanje pravne osebe zaradi stečaja
Neobstoj univerzalnih pravnih naslednikov gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi pravnomočno zaključenega stečajnega postopka, ne zadostuje za presojo, da je na strani tožeče stranke nastopila neodpravljiva pomanjkljivost, ki se tiče njene sposobnosti biti stranka.